Grad nad avtocesto

Dolenjska avtocesta je ena izmed glavnih prometnic med Srednjo Evropo in Balkanom. V hitenju po avtocesti naš pogled pri Karteljevem in njegovem vkopu pritegne mogočna zgradba na bližnjem griču. To je grad Hmeljnik.

V pisnih virih se omenja v letu 1217, najbolj znani lastniki pa so bili Hmeljniški gospodje (Hopfenbach), ki so izumrli že v začetku 14. stoletja. Grad na strateški legi ob glavni prometnici je nato prehajal iz rok v roke. Sledili so višnjegorski in andeški ministeriali ter goriški grofje, Turjačani, pa Jud Salomon Zeidler, Ruessensteini, Zierheimbi, Paradeiserji in še bi se jih našlo. Zadnji resni lastnik ga je v svojo last dobil leta 1918. To je bil baron Filip Hugon Wamboldt. Njegova rodbina ga je imela tja do začetka druge svetovne vojne in ga vmes še temeljito obnovila.



Vsi stroški in delo pri obnovi so bili bolj ali manj zaman. Z izbruhom druge svetovne vojne je Dolenjska postala nevaren kraj. Po gričevjih so se motale oborožene skupine vseh vrst: italijanska vojska, domobranske vaške straže, nemška vojska, partizani, pa vse vrste oboroženih vojska Balkana: ustaši, četniki, pripadniki muslimanske divizije Handžar in še kaj bi se našlo. Za grad so prišle najtemnejše ure. Lastniki so jo pobrisali na varno, domačini so ga izropali. Za partizane v času revolucije je bil grad simbol minulih časov, pa so ga leta 1942 zažgali. Konec vojne je Hmeljnik pričakal v ruševinah.



Hmeljnik je tipičen grad na hribu, nad osrednjim delom pa se dviga stopniščni stolp, ki vodi do zgornjega dela gradu. V gotski dobi so dozidali še en stolp in vzhodno krilo, ob gradu pa kapelico sv. Pankracija, utrjeno z okroglimi stražnimi stolpi in dvižnim mostom, ki je na vzhodu premoščal širok obrambni jarek. V renesansi pa so, kot zadnji dodatek h gradu, nastale dvoriščne arkade, ki so obdajale notranje dvorišče in so danes delno obnovljene.

Pred desetletji se je začela obnova nekdaj impozantne zgradbe. Pa se zdi, da je že kmalu po začetku zastala, in kar ne kaže, da bodo grad obnovili v doglednem času. Precejšen del so sicer pokrili z nekakšno streho, vendar se poslopje še kar naprej seseda samo vase.

Obisk grajskih ruševin je navkljub vsemu prav lep izlet. Do Hmeljnika vodi več makadamskih poti. Najbolje je začeti kar v vasi Karteljevo ali pa v vasi Kamenje ob samem robu avtoceste. V obeh primerih je podobno. Do gradu je pol ure prijetnega sprehoda.