General na radgonski Aleji velikih

Gornja Radgona z okolico ni velik kraj, vendar prav s tega območja prihaja veliko znanih in priznanih ljudi različnih profilov, ki so s seboj v svet ponesli tudi ime Gornje Radgone. V želji, da bi se jim vsaj malo oddolžili, že od leta 2006 v Aleji velikih na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni, pri cerkvi svetega Petra in spominskega znamenja Nikoli več, postavljajo doprsne kipe najzaslužnejšim.

In ker je mesto sejmov in penine neposredno povezano tudi s stoletnico konca prve svetovne vojne in generalom Rudolfom Maistrom, je ob letošnjem državnem prazniku, ki nosi njegovo ime, pripravilo posebno slovesnost. Ob tej priložnosti so odkrili generalov doprsni kip. Velikanom Gornje Radgone, Prlekije in Slovenije Antonu Trstenjaku, Petru Dajnku, Janku Šlebingerju, Antonu Kremplu, Francu Simoniču, Jožefu Veršiču, Janezu Akvili, Manku Golarju in Francetu Vebru se je v Aleji velikih pridružil še Rudolf Maister. Njegov kip je izdelal domačin, akademski kipar Mirko Bratuša.

Za Slovenijo in slovenstvo

Ob tem so Radgončani pripravili posebno slovesnost s kulturnim programom, ki jo je vodila pedagoginja in kulturnica Vera Granfol. Poleg praporščakov različnih domoljubnih in veteranskih združenj in organizacij je nastopil Pihalni orkester Gornja Radgona. Za glasbene vložke sta poskrbela Urška Subašič in Valter Klemenčič, obiskovalci so slišali tudi nekaj recitaciji, za kar so ob voditeljici poskrbeli še osnovnošolci. Slavnostni govornik Marjan Farič, podpredsednik Zveze društev generala Maistra, je obširno predstavil generala, njegov dosežek za Slovenijo in slovenstvo, posebno pa je poudarjal pomen domoljubja ter nekoliko ošvrknil nekatere, ki tudi dosežke Maistra in njegovih borcev zlorabijo za dnevno politiko.

»Lansko leto je potekalo v znamenju praznovanja 500-letnice protestantizma, ki Slovencem prinese prvo tiskano knjigo v domačem, slovenskem jeziku. Izteka se Cankarjevo leto, 100 let smrti slovenskega pisatelja, dramatika in politika Ivana Cankarja, v Ljutomeru smo letos zaznamovali 150. obletnico prvega slovenskega tabora, mineva 100 let od konca prve svetovne vojne, v prihajajočem letu bomo zaznamovali 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Enajstega novembra 1918 se je končala prva svetovna vojna, prva moderna vojna globalnih razsežnosti, ki je z nesluteno uporabo nove vojaške tehnike za ceno 13 milijonov človeških življenj, med njimi mnogo slovenskih, pripeljala do propada štirih velikih imperijev. Propadla je tudi Avstro-Ogrska, katere del so bile slovenske pokrajine,« je med drugim povedal Farič, ki je spomnil na marčno liberalno-meščansko revolucijo v veliki pomladi narodov, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali enotno Slovenijo, takrat še pod habsburško krono. Po odkritju doprsnega kipa generala Maistra so se udeleženci slovesnosti preselili v bližnji muzej Špital, kjer so se zadržali v prijetnem pomenkovanju.