FOTO: Stregli so celo srednjeveško čorbo

LJUBLJANA – V soboto zjutraj je še marsikateri Ljubljančan spal, ko so v nakupovalno mesto na robu prestolnice začeli prihajati prvi ponudniki oziroma sodelujoči na tradicionalnem jesenskem sejmu BTC Cityja. Tam je od šestih zjutraj Prekmurce, južne Primorce, Štajerce ter goste iz drugih slovenskih pokrajin sprejemala Marija Merljak, duša in srce tradicionalnega BTC-jevega sejma: »Vedno jih čakamo ob šestih zjutraj, nekateri so prvič v Ljubljani,« nam pove nekaj ur pozneje in navede primer 84-letne gospe, ki je na sejemsko tržnico prišla »pokazat, kako se dela nudlne«. Letošnji, že peti sejem, je zasijal v še bolj bleščeči luči, saj je družba BTC prenovila severni in južni vhod tržnice, pa osvežila stojnice za prodajo zelenjave in namestila nove stojnice za prodajo tekstila. Tržnica, ki je tako postala bolj odprta ter dostopnejša za obiskovalce, je v sobotnem dopoldnevu in zgodnjem popoldnevu v lepem vremenu privabila ogromno obiskovalcev, najbolj zanimivo pa jih je bilo vprašati, ali so iz glavnega mesta: »Prišlek sem, živim v Ljubljani,« je bil tipičen odgovor tega dne, ki ga je dal upokojenec Alojz; ta je tudi sicer vsako soboto na tržnici v BTC: »Super je. Če ne bi bilo, ne bi prihajal.«

Žirovsko klekljanje je bilo del bogate ponudbe iz vseh koncev domovine.

Ko koruze in krompirja še nismo poznali

Merljakova meni, da se gre za dober obisk zahvaliti tudi – spominom! »Ljudem se – tako ob hrani kot tudi ob glasbi – zbudijo spomini na dom.« V množici ponudnikov so denimo izstopali člani KUD Gnezdo iz Slovenskih Konjic, ki so sredi prizorišča postavili srednjeveški šotor ter v kotlu pripravljali meso z zelenjavo na žlico. Priložnostna srednjeveška kuharica Veronika Ela Dolšak pa opiše razliko v tisočih vmesnih letih: »V bistvu je enolončnica iz sestavin, ki so bile včasih na razpolago. Koruze in krompirja takrat nismo poznali, so pa v njej bučke in ohrovt.«

Hrana je bila rdeča nit; od salam krškopoljskega prašiča pa bučnih olj s česnom ali čebulo, zraven že mami Luštov program, malo naprej so se šibile mize pod domačimi sladicami in sadjem; mnoštvo ljudi pa se je ustavljalo tudi ob stojnici Delove Odprte kuhinje, kjer so razgrabili to priljubljeno kulinarično prilogo Nedela. Obiskovalci so lahko ponekod uživali v posamičnih izdelkih regionalnih kuhinj, kot so istrski bobiči, prekmurski pereci in koroški mežerli, drugi ponudniki so predstavljali široko regionalno ponudbo, kot Janja Burkelc iz Velenja, ki je predstavila šaleško paleto: od suhih klobas prek soka z aronijo do jabolčnega čipsa in še marsičesa vmes: »Po navadi pridemo v Ljubljano na organizirane sejme, v lokalnem okolju pa se vsak teden udeležujemo tržnice.«


Nekateri razstavljavci so tu tradicionalno, spet drugi, kot Vesna Grizold iz Vuzenice, so prišli priložnostno: »Prvič smo, ker se predstavlja občina Vuzenica. Drugače je pot kar draga, pa še vinjeta, avtocesta …« Ta dolga pot se je tokrat nemara obrestovala, saj so za njeno blagovno znamko kvačkanih pokrival in modnih dodatkov Vesnula mnogi slišali prvič, a ne zadnjič. Po prvem obhodu BTC-jevega sejma na tržnici se začuti jasna misel Merlakove: »Ljudi je treba izbezati iz kotičkov po Sloveniji in všeč mi je, da želijo priti sem.« Pravi, da jih vabijo »preprosto in s srcem, ljudje se morajo dobro počutiti«.

Optimizem je nalezljiv

Medtem ko je za dobro počutje skrbel tudi narodno-zabavni zvok Ansambla Livada, so se najdaljše vrste naredile pred BTC-jevim kolesom sreče in pred stojnico z idrijskimi žlikrofi, kjer so se obiskovalci drenjali za brezplačne porcije. »Zelo veliko zanimanja je,« je zadovoljno ugotavljala Idrijčanka Veronika, medtem ko je njen oče podajal porcije v roke zadovoljnih obiskovalcev.

Kar precej rokodelcev je popestrilo dogajanje; od žirovskih klekljaric in mojstra, ki je pred obiskovalci skobljal les, tik ob njem pa je na sejmu pletel Janez Jakob iz ljubljanskih Dravelj, sicer pa po rodu iz Lipovcev v Prekmurju. Povedal je, da pletenje predstavlja tudi na drugih sejmih, pa vendar: »Taki dogodki kot danes so dobrodošli. Čim več teh obrti bi se moralo ohraniti, da bodo zanamci vedeli, od kod izvirajo, in da bi jih še kdo negoval naprej.« Pozitivno vzdušje BTC-jeve tržnice, ki so jo ljudje zapuščali siti in zadovoljni, pa je dobro ubesedila Merljakova: »Če ljudem daš optimizem, bodo tudi oni optimistični.«