JAMSKI VRETENČAR

Edinstveni v svetu: o človeški ribici tudi v rovih v Kranju (FOTO)

V kranjskih rovih odprli informacijski center o človeški ribici SOS Proteus.
Fotografija: Agencija RS za okolje je dovolila iz narave odvzeti pet belih in tri črne človeške ribice, kar pomeni, da bo v rovih na ogled do osem živali; ne vse naenkrat, temveč bodo krožile.
Odpri galerijo
Agencija RS za okolje je dovolila iz narave odvzeti pet belih in tri črne človeške ribice, kar pomeni, da bo v rovih na ogled do osem živali; ne vse naenkrat, temveč bodo krožile.

Verjetno je malo takšnih, ki ne vedo, kje v Sloveniji si lahko ogledajo edinega v Evropi živečega jamskega vretenčarja in največjo jamsko žival na svetu. Postojnska jama je ob svojih lepotah znana predvsem po do zdaj edinem bivališču človeške ribice pri nas, kjer si žival lahko ogledajo tudi obiskovalci. Kmalu ne bo več tako. Že od decembra bo to možno tudi v Informacijskem centru SOS Proteus v kranjskih rovih.

Trenutno sta v rovih dve človeški ribici, bela in črna. Fotografije: Mediaspeed.net
Trenutno sta v rovih dve človeški ribici, bela in črna. Fotografije: Mediaspeed.net

V Kranju sicer že 62 let človeške ribice raziskujejo v Jamskem laboratoriju Tular, kjer skrbijo tudi za njihovo zaščito. Rovi pod starim Kranjem bodo tako po Postojnski jami druga lokacija v državi, kjer bodo ljudje lahko videli človeško ribico. Agencija RS za okolje je septembra laboratoriju dovolila iz narave odvzeti pet belih in tri črne, kar pomeni, da bodo imeli na ogled do osem živali, ki pa se bodo menjale. Trenutno imajo v akvariju dve človeški ribici.

Življenje pod mestom

Več kot 20 let je stara ideja, da bi problematiko človeške ribice in skrbi za zdravo okolje približali ljudem. Kranjski mestni svetniki so tako maja lani potrdili, da Mestna občina Kranj sklene javno-zasebno partnerstvo z Zavodom Jamski laboratorij Tular za projekt Človeška ribica v Kranju.

Zdaj bo kranjsko podzemlje, po prepričanju pobudnikov projekta, zaživelo še bolj.
Zdaj bo kranjsko podzemlje, po prepričanju pobudnikov projekta, zaživelo še bolj.

Del približno 1300 metrov dolgih kranjskih rovov 22 metrov pod zemljo, ki potekajo pod starim mestnim jedrom, je tako po novem namenjen Informacijskemu centru SOS Proteus, v katerem si bodo obiskovalci od decembra lahko ogledali stalno razstavo o človeški ribici, se seznanili z varstvom in ohranjanjem te edinstvene živali in si jo tudi ogledali v živo. Ta edinstvena bitja bodo tja preselili iz bližnjega Jamskega laboratorija Tular ter kot prvi začeli izvajati monitoring vpliva obiskovalcev nanje. Dve ribici, črna in bela, sta že v novem domu in že kažeta znake vedenja, ki so bili raziskovalcem do zdaj neznani.

Kot prvi bodo tudi začeli izvajati merjenje vpliva obiskovalcev na opazovanje človeške ribice. Gregor Aljančič, vodja Jamskega laboratorija Tular, je povedal: »To je nekaj, česar se v 200 letih ni vprašal še nihče, je pa najpomembnejše, saj človeška ribica ni samo zoološka posebnost, ampak je treba imeti v mislih tudi njeno dobrobit. Iz tega se bomo naučili, kako izboljšati bivalne razmere ribic v ujetništvu.« Raziskovalni del bo še naprej potekal v jami Tular, v informacijskem centru pa se bo obiskovalec lahko izobrazil o življenju, pomenu in varstvu človeške ribice in si jo v akvarijih tudi ogledal – tako belo kot črno. Prejšnji teden so si informacijski center v rovih pod starim mestnim jedrom Kranja ogledali mediji, za javnost pa ga bo Zavod za turizem in kulturo Kranj (ZTKK) odprl decembra. Častni pokrovitelj odprtja je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Velika čast

Matjaž Rakovec, župan MOK, je na projekt upravičeno ponosen. »Odprtje Informacijskega centra SOS Proteus je za Kranj, Slovenijo, svet, raziskovanje človeške ribice in podnebno nevtralnost velik korak. Tukaj povezujemo dobro s koristnim in v obliki javno-zasebnega partnerstva med MOK ter zavodom Jamski laboratorij Tular predstavljamo zgodbo, skozi katero bomo podprli raziskovanje človeške ribice. Hkrati smo s tem pridobili novo možnost za ozaveščanje ljudi o pomenu človeške ribice in pomembnosti ohranjanja njenega življenjskega okolja – podzemnih voda. S tem projektom se v MOK še dodatno zavezujemo trajnostnim praksam, ki jih uvajamo in nam jih je že večkrat priznala tudi Evropska komisija – Kranj je skupaj z Ljubljano in Velenjem podpisal zavezo za vzpostavitev slovenskega partnerstva v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, v Bruslju pa pridobil naziv evropska destinacija odličnosti, kar je velika čast, hkrati pa tudi odgovornost za nadaljnje delo.«

Kaj odprtje takšnega centra prinaša turizmu, ki se v Kranju zadnja leta pospešeno razvija, se zelo dobro zaveda Klemen Malovrh, direktor ZTKK: »Z odprtjem Informacijskega centra SOS Proteus Kranj zagotovo dobiva najbolj atraktivno turistično doživetje, ki je edinstveno v svetovnem merilu. Z doživetjem, ki je nadgrajeno z izobraževalnimi, raziskovalnimi in trajnostnimi vsebinami, je Kranj bolj zanimiv tako za domače kot tudi za tuje obiskovalce. Ker si je človeško ribico v živo v turističnem smislu v Sloveniji mogoče ogledati le v Postojnski jami, menim, da bo to za turiste dovolj močen razlog za obisk. Zavod za turizem in kulturo Kranj pri projektu sodeluje kot investitor v projekt, upravljavec rovov pod starim Kranjem in promotor novitete. Ponosni smo, da smo del tako velike zgodbe.« Rovi pod Kranjem so velika turistična atrakcija že sami po sebi, saj jih obišče okoli 10.000 ljudi na leto, s tem informacijskim centrom pa se bo obisk še povečal, je še prepričan Malovrh.

Cena vstopnic bo med 10 in 15 evri, celoten prihodek od prodaje pa bo namenjen nadaljnjemu raziskovanju. Tako bo vsak obiskovalec, ki bo prišel v ta informacijski center, postal direktni podpornik raziskovanja in varstva človeške ribice.

Del približno 1300 metrov dolgih kranjskih rovov, ki potekajo pod starim mestnim jedrom, je po novem namenjen Informacijskemu centru SOS Proteus.
Del približno 1300 metrov dolgih kranjskih rovov, ki potekajo pod starim mestnim jedrom, je po novem namenjen Informacijskemu centru SOS Proteus.

Kranjski župan Matjaž Rakovec, vodja laboratorija Tular Gregor Aljančič in direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh so s prerezom traku pozdravili začetek uspešne zgodbe.
Kranjski župan Matjaž Rakovec, vodja laboratorija Tular Gregor Aljančič in direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh so s prerezom traku pozdravili začetek uspešne zgodbe.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije