Drevo na turistko, strela v gasilca: Če kaj, potem si takšnega vremena nikakor več ne želimo
V občini Komenda je tako podivjana voda v začetku avgusta zalila kar 400 hiš. »Največjo težavo nam predstavljajo mostovi, ki so zabiti z balami za krmljenje živine,« je razmere v prvih urah avgustovske katastrofe opisal Roman Koncilja, poveljnik Gasilske zveze Komenda.
Še huje je bilo na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini ter na Gorenjskem. »Situacija na terenu je strašna,« je bil jasen premier Robert Golob. Sto- ali celo tisočletno povodenj, kot so jo imenovali nekateri, je hidrolog Janez Polajnar opisal: »Toliko padavin ni v enem dnevu padlo še nikoli; posledice so hude!«
Škoda se meri v milijardah, saj je narava uničila ceste, mostove in tudi podjetja, številni so ostali brez domov, ki so se pod težo naraslih voda podirali kot hišice iz kart. Brez strehe nad glavo je ostala družina Fužir iz Prevalj. »Počutje je katastrofalno. Stara sem 74 let, a v življenju kaj takega še nisem videla,« je povedala 77-letna mama Katka. Njena snaha Irena pa je s tresočim glasom podoživljala dramo, ki se je ob reki Meži odvijala pred njenimi očmi: »Ko so nas evakuirali, smo mislili, da bo še kaj ostalo in da se bomo naslednji dan vrnili v hišo in kaj odnesli. Če bi pomislili, da bo hišo odneslo, bi reševali stvari iz nje ... Vsi spomini so ostali v njej.«
Šokiral jih je tornado
Le nekaj dni pred uničujočimi poplavami, 1. avgusta zvečer, pa je prebivalce Kosez pri Ilirski Bistrici šokiral tornado. Olivera Šabić se je spominjala, kako je njena mama prihajala proti njej, ko je nad hišo privršalo in odneslo streho in podstrešje. »Mama je bila točno pod podstrešno loputo na hodniku, ko se je loputa naenkrat odprla in je začelo padati dol. Skočila sem proti njej in jo odrinila, da ni padlo na njo,« je ohranila prisebnost v kritičnih trenutkih. Olivera je še opisala, da je tornado tresel 20 sekund, medtem ni mogla niti odpreti vrat v sobo, kjer so bila napol odprta okna. »Vsi smo zdravi, vsi smo živi, to je največ vredno, materialno pa bomo nadomestili kot vsi drugi.«
Da bodo tornadi v prihodnosti tudi v Sloveniji pogostejši, je že pred 11 leti v Slovenskih novicah napovedala Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje: »Zametki tornadov in njihovi kratkotrajni in neizraziti lijaki so v Sloveniji precej bolj pogosti kot pravi tornadi in lahko nastanejo ob močnih nevihtah večkrat na leto. V daljšem obdobju pa obstaja verjetnost, da bodo taki pojavi zaradi podnebnih sprememb pogostejši kot doslej.«
Orkanski veter je veliko škodo po Sloveniji povzročal tudi julija. Na območju Naklega je na sotočju Tržiške Bistrice in Save uničil tabor 75 skavtov iz Ajdovščine in Ljubljane, starih od 11 in 16 let. Veter je odnesel šotore, skavte pa so rešili gasilci.
Krajanu Lutvercev Jožetu Sterniši je veter odkril streho. »Bilo je hudo, saj takšnega neurja ne pomnijo niti naši najstarejši,« je razlagal Sterniša, nekdo je dodal, da je bilo pri njih kot v filmu Bogovi so padli na glavo! In takšne žalostne zgodbe smo 13. julija poslušali še marsikje.
Le teden dni pozneje je Slovenijo prešla še ena močna nevihtna fronta, ki je največ škode z odkrivanjem streh in rušenjem dreves ter električnih drogov povzročila na območju Štajerske, Dolenjske in Bele krajine. Na Kredarici so izmerili hitrost vetra 164 kilometrov na uro. Drevo, ki je padlo na priljubljeno pot ob Blejskem jezeru, pa je ubilo tujo turistko.
Kjer je toča doma
Ugotovitev, ki jo je že maja letos na posebnem posvetu o vremenskih ekstremih izrazil direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav Aleša Zupan, in sicer da Slovenija spada med države, kjer je toča doma, pa se je tudi letos izkazala za še kako pravilno. Na Aženskem Vrhu so denimo junija zaradi toče, ki je klestila tudi po vinogradih, ostali brez vseh pridelkov. Tik pred koncem avgusta je toča v velikosti jajca tolkla v Ajdovščini. Povzročila je nekaj škode, predvsem na osebnih vozilih in strehah.
Pestro je bilo tudi na Obali, kjer so ponekod poročali o izpadu elektrike. V Luki Koper je v gasilca udarila strela. K sreči se je zanj srečno izteklo. Morje je med drugim prelilo izolski Veliki trg. Zaradi dežja je bilo na koprskem Prešernovem trgu 30 centimetrov vode. V začetku novembra pa je Obalo spet zajelo neurje, pri čemer je pobesnelo morje v Piranu na kopno pometalo od morskih kumar do kamenja. Ubežati mu ni mogla niti piranska znamenitost morska deklica, kip akademskega kiparja Mihe Pečarja.
Bile so tudi pozitivne novice
