V požaru je Vojko ostal brez mame Dorice in doma (FOTO)
Devetnajsti oktober 2021 se bo Vojku Mraku s Pečin na Šentviški planoti zapisal v spomin kot eden od najbolj tragičnih dni v njegovem življenju. Ogenj, ki je takrat zajel njegovo hišo, te ni le uničil do tal, ampak je bil usoden tudi za njegovo 83-letno njegovo mamo Dorico. Vojko je iz službe prišel domov ravno v trenutku, ko se je črn dim še potuhnjeno vil iz hiše. Od daleč se tako sploh ni videlo, da v njej gori.
»Ob 14.21 sem klical na 112 in sporočil, da gori,« se še danes v živo spominja tistega torka. Polovico dnevne sobe je bilo takrat že v ognju, v hišo se ni več moglo varno stopiti.
Le deset minut pozneje je ogenj že zajel ostrešje. Od vročine so začele »pokati salonitke«, ostrešje se je nato »samo sesedlo«. »Ko se je videl plamen čez streho, je bilo konec. Bilo je, kot da bi zakuril šibico. Tako hitro je šlo,« danes podoživlja Vojko. Hkrati je pri njem že začelo ugašati upanje, da bo še lahko kdaj spregovoril z mamo.
Ko se je videl plamen čez streho, je bilo konec. Bilo je, kot da bi zakuril šibico. Tako hitro je šlo.
»Jaz se bojim, da je ostala v hiši,« je že ob klicu na 112 povedal tamkajšnjemu operaterju. Dorica je namreč običajno takrat, ko se je vračal domov iz službe, pohajala okoli domače hiše. Kar pa se tistega dne ni zgodilo. »Če bi kje bila, bi bila takrat zunaj,« je na žalost pravilno ugotavljal 57-letnik.
»Mislila sem, da bo prišla tam od kod ven, pa je ni bilo. Ni si zaslužila tako ...« je dan po požaru razlagala Vojkova bližnja soseda Anita Šuligoj. Spominjala se je, kako z njenega domačega dvorišča sprva ni bilo videti dima, »je vleklo dol, se ni nič kadilo gor«.
»Ravno sem kuhala kosilo, ko sem skozi odprto okno slišala pokanje,« je razlagala. Najprej se je zbala, da se kaj dogaja v njihovem hlevu. Nato je pomislila, da poka zaradi del pri drugem sosedu: »Pridem v hišo, pa me je klicala druga soseda zgoraj: 'Laufaj k Arnejčku, ker doli gori!'«
Negotovo obdobje ni trajalo dolgo
Seveda so zelo hitro prispeli gasilci iz PGD Ponikve-Planota, Most na Soči in Tolmin. Kar 40 s sedmimi vozili se jih je borilo z ognjenimi zublji. »Ko je prišla prva enota iz PGD Ponikve-Planota, je bil požar že popolnoma razvit in streha je že padla v objekt,« je razlagal poveljnik Gasilske zveze Tolmin Miha Vencelj.
In šele ko so ogenj dovolj omejili, sta dve napadalni enoti začeli preiskovati pogorišče in v prvem nadstropju našli žensko truplo, ki je bilo že delno zoglenelo: »Žal ni bilo več možno pomagati,« je zaključil. Glede na policijske podatke so požar dokončno pogasili po dobrih treh urah in pol.
23 tisoč evrov skupaj je daroval Rdečemu križu in gasilcem.
Za Vojka se je takrat začelo negotovo obdobje, ki pa zaradi številnih dobrih ljudi od blizu in daleč ni trajalo dolgo. Predstavniki tamkajšnjih krajevnih skupnosti, gasilskih društev in tolminskega Rdečega križa so hitro združili moči in se dogovorili, da sprožijo akcijo zbiranja sredstev za obnovo pogorele hiše. Mesto vodje delovne skupine za obnovo je prevzel Karlo Laharnar. In že čez dva meseca se je, tudi s pomočjo posebnega dobrodelnega koncerta, denarja nabralo toliko, da jih je čakala le še zadnja naloga: gradnja nove hiše.
Vojko še danes ne more verjeti, da so lahko tako hitro nabrali skoraj 120.000 evrov. »Zelo sem bil presenečen, saj sem mislil, da bo to trajalo dlje,« pravi in še, da je na začetku vedel le to, da bo od zavarovalnice, pri kateri je imel zavarovano hišo, dobil zavarovalnino. In da bi, če mu na pomoč ne bi priskočili dobri ljudje, ki se jim še danes iz vsega srca iskreno zahvaljuje, lahko razmišljal le o tem, da bi zapustil Pečine in si v dolini kupil kakšno majhno stanovanje.
Transparentno porabljen denar
Karlo Laharnar je za Novice povedal, da so pri zbiranju sredstev ves čas stremeli k njihovi transparentni in pošteni porabi. In ker so ljudje tako široko odprli svoja srca, so na koncu tudi predlagali, da neporabljena sredstva vrnejo skupnosti. Na PU Nova Gorica so v zvezi s požarom pojasnili, da se je ta razširil iz peči na drva oziroma je ogenj preskočil na drva oziroma drugo gorljivo snov, ki je bila v neposredni bližini peči. Hiša je nato pogorela v celoti (do betonske plošče, ki je bila izvedena nad nebivalnim pritličjem hiše). Med gašenjem so, kot že rečeno, gasilci v prvem nadstropju objekta našli delno zoglenelo žensko truplo.
Darove daroval naprej
Skupno je bilo zbranih 197.000 evrov. Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj se je 3. maja letos začela gradnja lepe montažne hiše, sedem mesecev pozneje je v njej že prvič prespal. »S hiško sem res zelo zadovoljen,« pravi Vojko, ki priznava, da je zaradi vznemirjenosti prvo noč bolj slabo spal, že drugo noč pa »kot dojenček«.
Na odprtju 3. decembra so mu predali posebno tablo z napisom Pr' Arnejčku, tako njegovi hiši z okolico rečejo po domače. Svojo obljubo z dobrodelnega koncerta, da mu bo vnovič zapela, ko bo hiša pripravljena za vselitev, je držala tudi Tinkara Kovač.
Zgodba o gradnji Vojkove hiše se bo v zgodovino slovenske dobrodelnosti zagotovo zapisala kot ena od zglednih in izjemno plemenitih. Od 197.000 evrov je namreč na koncu ostalo neporabljenih 28.171 evrov. Vojko se je brez oklevanja strinjal, da večino, 20.000 evrov, vrnejo na račun lokalnega Rdečega križa za nakup avtomobila 4 x 4 za prevoz starejših oseb, 3000 evrov nakažejo PGD Ponikve-Planota, preostanek pa da ob predložitvi računov lahko porabi »za opremo ali kar bo še treba postoriti okoli hiše«.
