Dolžnik uživa v hrvaškem ljubezenskem gnezdu

POSTIRA – V ponedeljkovih Novicah ste lahko prebrali zgodbo o nedokončanem kipu slovenskega šahovskega velemojstra Albina Planinca, ki je umrl pred 10 leti. Dve leti po njegovi smrti so naši ljubitelji in igralci šaha na iniciativo Georga Mohra in Borisa Kutina zbrali nad 5000 evrov za kip šahovskemu velikanu slovenskega rodu. Za izdelavo so se dogovorili s kiparjem Janezom Pirnatom in mu delo tudi vnaprej plačali.


Desetletje od smrti šahista spomenik še ne stoji, temveč »leži polomljen na pol v istrskem Šiparju,« kot nam je minuli teden povedal Georg Mohr, ki se je v Istro odpravil letos in počen spomenik tudi fotografiral.


Vprašanje, kje je Pirnat, pa je ostalo neodgovorjeno do izida članka; po zadnjih informacijah naj bi kiparja, ki ima 84 let, ljubezen odnesla na južnodalmatinski otok Hvar. No, naša informacija ni bila povsem točna: hrvaški otok, na katerem se je ustalil Pirnat, je Brač, točneje vasica Postira, kjer biva s svojo 38 let mlajšo izbranko Sandro Nejašmić-Pirnat. Tudi Janez je priimku Pirnat dodal še ženinega Nejašmić, je te dni razkril dalmatinski dnevnik Slobodna Dalmacija.

Njene zlate roke

Janez Pirnat se je leta 1932 rodil našemu slovitemu kiparju in slikarju Nikolaju Pirnatu ter pisateljici Nadi Kraigher, prvi zakon (in otroke) pa je imel s televizijsko režiserko in realizatorko Mišo Pirnat. Ta je umrla pred dobrimi desetimi leti, Pirnat pa se je s svojo drugo ženo Sandro poročil leta 2011; po poročilih družabnih kronistov kar na dveh obredih – poletnem v Dubrovniku in decembrskem na ljubljanskem magistratu. Pirnat je svojo drugo družico opisoval kot »prekrasno, nadarjeno, temeljito, z zlatimi rokami,« ko so ga južni sosedje pobarali, kaj ga je pri Nejašmićevi najbolj očaralo.


Nejašmić-Pirnatova je pred leti za eno hrvaških ženskih revij razkrila, kako sta se spoznala na mednarodnem simpoziju kiparjev, ki je leta 2009 potekal na Otočcu (kraj leži približno na pol poti med Postiro na Braču in Ljubljano): »Med simpozijem sva se začela družiti in sva toliko časa prebila skupaj, da so naju morali iskati, ker jih je skrbelo, kje sva.« Pirnatova druga žena je hrvaški novinarki še pojasnila: »Izmenjala sva si telefonski številki in kmalu me je poklical. Jaz njega ne bi poklicala, ampak bi trpela in razmišljala o njem.«


Konec tedna so hrvaški mediji zakonca predstavili kot krasen dokaz, da lahko Slovenci in Hrvati lepo shajajo v istem zalivu; zakonca se te dni na Braču predstavljata z razstavo v cerkvi pod njunima umetniškima imenoma San in Jan. »Janez je umetnik intelektualec že po prednikih, jaz pa sem kmečko dete, samorastniška umetniška rastlina,« je o njunih koreninah razložila mlada žena našega kiparja.

Kot dva goloba

V predstavitvi zakoncev Nejašmić-Pirnat, ki po opazki hrvaške novinarke »kot dva goloba v Postiri« živita že slabo desetletje, mediji pokažejo tudi velik razstavni prostor okoli hiše. Tisoč kvadratnih metrov prostora »idealnega za umeščanje skulptur, nekatere so že na otoku, in ne samo najine, ampak tudi od drugih umetnikov in arhitektov,« je pojasnjevala mlada žena, ki ima v načrtih stalno postavitev Kameni vrt. Na vprašanje, kako tradicionalne Bračanke in Bračani gledajo na štiri desetletja razlike med zakoncema, pa je odgovorila: »Namesto v krajevnih lokalih pijeva kavo v katerem od mirnejših hotelov.«


Pirnat in Nejašmićeva imata še eno skupno točko iz preteklosti: v biografiji hrvaške kiparke je nemogoče spregledati podatek, da je do leta 2009 neprekinjeno 12 let poučevala v Pulju, sveže brezposelna pa je spoznala Janeza: »Čakal me je nov začetek, prišla je kriza, brez stalne zaposlitve. Če bi seštela vse pluse in minuse, mi kot podnajemnici v Pulju ni ostajalo nič denarja.«
Na žalost pa nikjer v svežem pa tudi starejših medijskih zapisih o zakoncih Nejašmić-Pirnat ni zaslediti niti besede o starem istrskem posestvu, kjer leži nedokončan Planinčev kip. Glede na Pirnatovo trenutno formo, ki jo je moč videti tudi na posnetkih njegovih stvaritev, bi namreč (z)mogel dokončal kip šahovskemu velikanu, za katerega je že dobil plačilo. Ko so ga vprašali, ali ima raje Sandro ali kamen, je odvrnil: »To je nemogoče primerjati. Toda količina, moč teh mojih dveh ljubezni je ista.«