ODZIV

Skrbijo jih spremembe pokojninske in socialne zakonodaje

Objavljeno 21. marec 2019 16.30 | Posodobljeno 21. marec 2019 23.04 | Piše: S. N.

Odziv AmCham Komisije za prihodnost dela in izobraževanja in AmCham Finančne komisije na predlagane spremembe na področju socialnega varstva, trga dela in pokojninskega sistema.

FOTO: Rostislav_sedlacek, Getty Images, Istockphoto
LJUBLJANA – Ob napovedanem povečanju javnih izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, projekcije napovedujejo povečanje izdatkov le za omenjene družbene podsisteme na kar 25 odstotkov BDP do leta 2050.

Tako je realno vprašanje, ali bo moč predlagane obljube o povišanjih odmernega odstotka za pokojnine držati dolgoročno ali pa bo treba v prihodnje še močneje zarezati v pravice, pokojninske in zdravstvene, kar zagotovo ne bo v interesu ljudi.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO FOTO: Rostislav_sedlacek, Getty Images, Istockphoto

Želimo si tudi predlogov, povezanih z drugim pokojninskim stebrom, ki poleg posameznikove odgovornosti in priložnosti za varno starost, prinašajo tudi krepitev slovenskega kapitalskega trga in s tem številne pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo in državo. Številne od predlaganih sprememb pozdravljamo in v njih vidimo pozitivne učinke.
 
Pozdravljamo spremembe glede dodatnih možnosti opravljanja dela upokojencev, ki bi lahko po predlogu prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev bili zaposleni za polni delovni čas in sočasno prejemali 50 odstotkov starostne pokojnine, ob pogoju plačila polnih prispevkov, po prvih treh letih pa bi lahko prejemali 100 odstotkov starostne pokojnine.

Ukrepi na tem področju so nujni, saj Slovenija močno zaostaja za večino drugih držav po stopnji zaposlenosti oseb med 55. in 64. letom starosti. Zavedamo pa se, da bodo za dvig zaposlenosti starejših poleg finančnih spodbud nujni tudi drugi ukrepi, kot so vseživljenjsko učenje, prilagajanja delovnih mest starejšim, ipd. in prav tukaj vidimo velik pomen sodelovanja in ozaveščanja tudi v podjetjih.   
 
Pozdravljamo tudi zvišanje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost iz 9 na 12 mesecev, s čimer se bo spodbujala hitrejša aktivacija delovne sile in zmanjševala možnost napačne izrabe tega instrumenta.

Iz podobnih razlogov pozdravljamo tudi skrajšanje najdaljšega prejemanja denarnega nadomestila za starejše od 55 let s 25 na 19 mesecev, saj se je dosedanja ureditev žal pogosto izigravala s čakanjem na upokojitev na zavodu za zaposlovanje.

Pri tem pa izražamo tudi skrb in opozarjamo na možnost dolgotrajnih bolniških staležev starejših pred upokojitvijo, s čimer se bo »nadomeščalo« čas, ki so ga starejši »prebili« pred upokojitvijo na Zavodu za zaposlovanje. V primeru, da drugi ukrepi, ki smo jih zgoraj navedli (tj. vseživljenjsko učenje, prilagajanja delovnih mest starejšim, ipd.) ne bodo izvedeni, bodo starejši delavci iskali druge rešitve, ki bodo lahko pomenile dodatno obremenitev zdravstvene blagajne.
 
Kot pozitivno označujemo tudi postopno dvigovanje upokojitvene starosti za zavarovance, ki nimajo dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, s 65 na 67 let, saj je podaljševanje pričakovane življenjske dobe dejstvo, ki mu mora slediti tudi zakonodaja.

Pozdravljamo tudi uvedbo dodatnega odmernega odstotka za skrb za otroke v višini 1,25 odstotka, bolj pa smo zaskrbljeni nad postopnim dvigovanjem odmernega odstotka za starostno pokojnino za oba spola na 63 odstotkov. Čeprav si vsak zaposleni po izpolnitvi pogojev zagotovo zasluži čim višjo pokojnino, nas skrbijo finančni učinki predlaganega povišanja, saj projekcije vseh uglednih finančnih ustanov napovedujejo Sloveniji eno največjih povišanj javnih izdatkov za pokojnine med vsemi članicami EU.

Le javni izdatki za pokojnine naj bi po projekcijah Eurostata narasli iz 12 odstotkov BDP na 16  odstotkov BDP do leta 2050, kar predstavlja izjemno povečanje za kar 4 odstotke BDP in s tem postavlja pod vprašaj vzdržnost javnih financ. Slovenija kot edina članica EU redno dobiva opozorila mednarodnih institucij, da tovrstno povečanje izdatkov ni vzdržno, oziroma se pojavi vprašanje, čemu se bomo na račun tega odpovedali oziroma na kakšen način bomo zagotovili vire.
 
Predlogi so žal tudi v celoti zaobšli drugi pokojninski steber, ki v Sloveniji obstaja že od leta 2001 in je bil ustanovljen prav z namenom, da bo zaposlenim v prihodnje skupaj z javnimi pokojninami zagotavljal dostojne višine pokojnin ob ohranitvi fiskalne vzdržnosti.

Danes v drugem pokojninskem stebru varčuje že več kot 500.000 zaposlenih oziroma 60 odstotkov vseh zaposlenih, ki so privarčevali za dodatno pokojnino že več kot 2,2 milijardi evrov.

V državah z daljšo tradicijo drugega pokojninskega stebra so uspeli zasebni pokojninski skladi v celoti nadomestiti upad javnih pokojnin in ga ponekod celo presegli. Zato se zavzemamo za dodatne davčne in sistemske spodbude, da bi se v drugi pokojninski steber vključila še preostala polovica zaposlenih, ki še niso vključeni, prav tako pa bi bilo smiselno, da povišajo povprečne mesečne premije.

Za doseg teh ciljev predlagamo dvig davčne olajšave na vsaj osem odstotkov bruto plače (zdaj 5,844 odstotkov) in odpravo absolutnega zneska omejitve višine olajšave (zdaj 2.819 EUR letno na zaposlenega). Prav tako se zavzemamo za ločitev olajšave za kolektivno in individualno dodatno pokojninsko zavarovanje (zdaj je enotna) in celotno izvzetje dodatne pokojninske rente iz dohodnine (zdaj se v dohodnini upošteva 50 odstotkov pokojninske rente). Danes prejema dodatno pokojninsko rento že približno 30.000 upokojencev, zaradi česar jo je smiselno dodatno davčno razbremeniti in tako spodbujati tiste, ki so tekom zaposlitve varčevali za svojo varno starost.           
Kaj je AmCham?
V AmCham Finančni komisiji in AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja sodeluje 80 strokovnjakov, ki s svojim znanjem in vizijo prispevajo k oblikovanju boljšega poslovnega in življenjskega okolja v Sloveniji. Ker smo v AmCham Slovenija prepričani, da je za spremembe v družbi potreben odprt dialog gospodarstva, znanosti, države in civilne družbe, skozi razvejano mrežo članov iz različnih panog delujemo kot glas slovenskih in mednarodnih podjetij.
 

 
Z razvojem drugega pokojninskega stebra bi pomembno okrepili tudi domači kapitalski trg, ki bi olajšal možnosti financiranja slovenskih podjetij in preko zniževanja stroškov kapitala imel številne pozitivne učinke na širše gospodarstvo. Izpostavili bi tudi, da je potrebno glede pokojnin in z njimi povezanimi pravicami začeti izobraževati že mlade, zato si želimo aktivnejšo vlogo ministrstva pri spodbujanju finančnega opismenjevanja mladih, saj so prav oni ključni za prihodnjo stabilnost pokojninske blagajne.
 
Ob koncu bi še izpostavili, da smo veseli, da predlagani ukrepi ne vključujejo tudi povišanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce, saj je bilo gospodarstvo v lanskem letu že deležno dodatnih finančnih obremenitev z dvigom minimalnih plač.  

Hkrati pa menimo, da bi bilo smiselno dodatno razbremeniti delodajalce s tem, da bi se v primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, delavcu omogočilo prejemanje denarnega nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje.

Pri tem podpiramo tudi rešitev, da bi se delavec in delodajalec v primeru sporazumnega prenehanja delovnega razmerja lahko dogovorila za izplačilo določenega denarnega zneska, ki bi bil v celoti namenjen delavcu in od katerega delodajalec ne bi bil dolžan plačati pripadajočih davkov in prispevkov (izplačilo »bruto« za »neto«, kot je predvideno tudi pri samem izplačilu odpravnine).

Narava zneska za sporazumno prenehanje delovnega razmerja bi predstavljala domeno, ki obema stranema omogoča pravičen izhod iz delovnopravnega razmerja, zato jo kot tako ne vidimo kot primerno podlago za obračunavanje prispevkov za socialne blagajne.
Deli s prijatelji