Cela vrsta očitkov pri poslovanju Telekoma Slovenije

Poslovanje Telekoma Slovenije v obdobju od začetka leta 2019 do konca oktobra 2022 je bilo po ugotovitvah Računskega sodišča delno učinkovito. To se med drugim nanaša na prejemke in druge pravice poslovodstva, direktorjev organizacijskih enot in poslovodij odvisnih družb, na oglaševanje, sponzorstva in donatorstva ter upravljanje odvisnih družb.

Kaj je šlo narobe?

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na Računskem sodišču, Telekom Slovenije prejemkov in drugih pravic, ki jih je določal v pogodbah o zaposlitvah, do sprejema politike prejemkov ni imel enotno urejenih v notranjih dokumentih, zato je poslovodnim osebam zagotavljal več pravic, kot jih je bil dolžan. To je še posebej veljalo v primerih sporazumnih prekinitev pogodb o zaposlitvi ob prenehanju mandatov.

Poslovodnim osebam matične družbe in odvisnih družb ter direktorjem organizacijskih enot je ne glede na izkazane potrebe nudil zaposlitev za nedoločen čas na najbolje plačanih delovnih mestih po končanju mandatov. V primeru ene odvisne družbe je s poslovodno osebo za isto delo sklenil dve pogodbi, po katerih so obračunani prejemki presegali višino prejemkov predsednika uprave celotne skupine Telekom Slovenije.

Pri naročanju oglaševalskih storitev Telekom ni izkazal uporabe kriterijev pri delitvi sredstev za zakupe oglasnih prostorov med posamezne vrste medijev, odločitve o izboru izvajalcev in potrditvi medijskih načrtov pa so bile premalo utemeljene. Zaradi zavez, ki jih je v zvezi z oglaševanjem dal na drugih področjih poslovanja, je enemu od medijev namenil nesorazmerno velik delež sredstev za zakupe oglasnih prostorov glede na takratno gledanost medija.

Na področju sponzorstev in donatorstev ni zagotovil, da bi bil postopek obravnavanja in izbire vlog, ki je bil objavljen na spletni strani, dovolj jasen, pri objavi meril pa tudi ni sledil merilom v notranjem aktu. Komisija, ki je odločala o dodelitvi sredstev, je obravnavala tudi nepopolne vloge, svojih odločitev pa ni zadostno utemeljila.

Za upravljanje odvisnih družb ni imel določenih temeljnih načel in ciljev, ki jih namerava uresničiti s posamezno odvisno družbo, prav tako ni določil večletnih strateških usmeritev. Postopke prodaje odvisnih družb je začel, čeprav to ni bilo predvideno v strateških poslovnih načrtih, prav tako v internih aktih ni imel določenega postopka prodaje, kar je onemogočalo ugotavljanje odmikov in ukrepanje ob zaznanih nepravilnostih.

Z novimi projekti ustvarjali izgubo

Telekom Slovenije je po navedbah računskega sodišča nove poslovne priložnosti iskal tudi zunaj svoje osnovne dejavnosti, pri tem pa je zaradi pomanjkljivega in nerealnega načrtovanja, nedoslednega spoštovanja notranjih pravil ter prevelike odvisnosti od poslovnih partnerjev z novimi projekti ustvarjal izgubo in je zato nekatere že ukinil.

Na področju programskih televizijskih pravic ni imel izdelane celovite poslovne in programske strategije, področja ni opredelil niti v strateških poslovnih načrtih. Poleg tega ni uspel zagotoviti, da bi za programe plačeval nadomestilo za kabelsko retransmisijo, ki bi bilo sorazmerno z vnaprej določenimi kriteriji, kot je na primer gledanost televizijskih programov. Razvrščanje programov v shemo ni potekalo na podlagi jasnih in vnaprej izdelanih kriterijev.

Računsko sodišče je Telekomu Slovenije podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila. Kot so pojasnili na sodišču, je družba namreč že med revizijskim postopkom izvedla več predlaganih popravljalnih ukrepov za odpravo nesmotrnosti poslovanja, kar bo zmanjšalo možnost nastajanja istovrstnih nesmotrnosti v prihodnje.