Brez panike, zapiranja podjetij ne bo
Že nekaj časa se glasneje govori o zapiranju podjetij zaradi pomanjkanja energije. O tem je v Odmevih spregovoril tudi premier Robert Golob, ki je takrat napovedal zapiranje določenih obratov v posameznih industrijah. O tem, katera podjetja bodo zaprli in koliko bo takih podjetij, smo povprašali v kabinet vlade, iz katerega pa so nam odgovorili, da nimajo »informacij, da bi bilo predvideno kakšno zaprtje podjetij čez zimo.«
So pa opozorili, da se v primeru večjih motenj pri oskrbi s plinom predvideva med drugim tudi zmanjšanje ali prekinitev odjema po vnaprej določenem vrstnem redu po skupinah trošil. Torej bi prekinitev odjema potekala po posameznih trošilih in ne za celotno podjetje.
Za komentar o morebitnem zapiranju podjetij smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika, ki meni, da Slovenija v NEK, TEŠ in hidroelektrarnah ter alternativnih virih proizvede okrog 85 odstotkov energije za svoje potrebe. »Če upoštevamo, da bo zaradi ohlajanja gospodarstva povpraševanje po električni energiji s strani gospodarstva tako ali tako manjše, ne vidim nobenega razloga za redukcije ob pogoju, da bo vsa doma proizvedena električna energija tudi ostala doma. Očitno pa je težava v tem, da so nekatera domača državna energetska podjetja, ki trgujejo z energijo tudi na mednarodnem trgu, vnaprej terminsko po nizkih cenah prodala doma proizvedeno električno energijo v tujino. Zato so sedaj tudi težave. Ne zdi se mi prav, da bi zaradi teh napak trgovcev z energijo sedaj škodo utrpelo gospodarstvo in posredno s tem tudi gospodinjstva.«
Lahovnik je opozoril na škodljivost zapiranja, saj ne smemo zanemariti, da imajo podjetja pogodbene obveznosti in da v primeru neizpolnjevanja sledijo pogodbene kazni ter izguba naročil, ki je lahko tudi trajna. »Zato tudi v času korona krize nismo nikoli zapirali industrije. Slovenska podjetja so vpeta v mednarodne verige in je nujno treba upoštevati, da bi zapiranje podjetij zaradi redukcij elektrike imelo dolgotrajno negativne učinke, saj bi mnogi strateški odjemalci poiskali nadomestne dobavitelje drugje. Tuji konkurenti bi v tem primeru z veseljem začeli izrivati naša podjetja iz mednarodnih poslovnih verig.«
Za mnenje o zapiranju smo povprašali tudi vas, naši dragi bralci, in v veliki večini (kar 76 odstotkov) ste odgovorili, da se vam to zdi slaba izbira. 16 odstotkov vas meni, da bi bila to modra odločitev, sedem odstotkov pa vas misli, da bi morali o tem odločati na referendumu.
