SPREMEMBA NA VIDIKU
Bomo v Sloveniji dobili nov dela prost dan?
Predlagali so, da 13. maj postane slovenski praznik in dela prost dan.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Andy0man/Getty Images
V Sloveniji bi lahko dobili še en dela prost dan. V državnem zboru je bil namreč vložen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bi 13. maj postal državni praznik. Zakaj? Ker gre za prvi dan oboroženega spopada z okupatorjem na slovenskih tleh po izvršeni okupaciji. Pobudo so podali poslanci SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, Jani Ivanuša in Dušan Šiško.
A pozor, to ne bi pomenilo še enega dela prostega dneva več. Novi praznik, 13. maj, bi poslanci nadomestili z 2. majem, ki po njihovem mnenju ne obeležuje ničesar. Na tak način se torej število dela prostih dni ne bi spremenilo.
Jelinčič in poslanci so v predlogu zapisali, da si želijo, da bi s 13. majem 1941 obeležili prvi spopad z okupatorjem na ozemlju Slovenije, sočasno pa bi se poklonili spominu na organizacijo TIGR, katere pomen je iz predvojnega primorskega antifašizma ob okupaciji prerasel v širši slovenski prostor. Menijo še, da je dogodek, ki se je zgodil 13. maja 1941 komplementaren 25.
oktobru – dnevu suverenosti, ki je bil sprejet marca 2015 in obeležuje dan, ko je slovenska tla zapustil zadnji vojak okupatorske armade.
Poslanci ocenjujejo, da uvedba novega praznika ne bo imela nobenih finančnih posledic za državni proračun. Predlagajo, da se spremembe in dopolnitev zakona obravnava po skrajšanem postopku.
A pozor, to ne bi pomenilo še enega dela prostega dneva več. Novi praznik, 13. maj, bi poslanci nadomestili z 2. majem, ki po njihovem mnenju ne obeležuje ničesar. Na tak način se torej število dela prostih dni ne bi spremenilo.
Zmago Jelinčič FOTO: RTV SlovenijaKaj se je zgodilo 13. maja
Zmago Jelinčič FOTO: RTV Slovenija
Jelinčič in poslanci so v predlogu zapisali, da si želijo, da bi s 13. majem 1941 obeležili prvi spopad z okupatorjem na ozemlju Slovenije, sočasno pa bi se poklonili spominu na organizacijo TIGR, katere pomen je iz predvojnega primorskega antifašizma ob okupaciji prerasel v širši slovenski prostor. Menijo še, da je dogodek, ki se je zgodil 13. maja 1941 komplementaren 25.
oktobru – dnevu suverenosti, ki je bil sprejet marca 2015 in obeležuje dan, ko je slovenska tla zapustil zadnji vojak okupatorske armade.
Kako verjetno je, da bi dobili še en dela prost dan? Leta 2012 je denimo vlada Janeza Janše popravila zakonodajo in 2. januar razglasila za delovnega. Štiri leta kasneje, po predlogu SMC, ki ga je takrat vodil Miro Cerar, je bil 2. januar ponovno razglašen za dela prost dan.
Poslanci ocenjujejo, da uvedba novega praznika ne bo imela nobenih finančnih posledic za državni proračun. Predlagajo, da se spremembe in dopolnitev zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Prazniki v Republiki Sloveniji so:
– 1. in 2. januar, novo leto
– 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
– 27. april, dan upora proti okupatorju
– 1. in 2. maj, praznik dela
– 25. junij, dan državnosti
– 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
– 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini
– 1. november, dan spomina na mrtve
– 23. november, dan Rudolfa Maistra
– 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.
Prazniki Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka so dela prosti dnevi, razen praznikov združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi.
2. člen
Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so tudi:
– velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
– binkoštna nedelja, binkošti
– 15. avgust, Marijino vnebovzetje
– 31. oktober, dan reformacije
– 25. december, božič.
– 1. in 2. januar, novo leto
– 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
– 27. april, dan upora proti okupatorju
– 1. in 2. maj, praznik dela
– 25. junij, dan državnosti
– 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
– 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini
– 1. november, dan spomina na mrtve
– 23. november, dan Rudolfa Maistra
– 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.
Prazniki Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka so dela prosti dnevi, razen praznikov združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi.
2. člen
Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so tudi:
– velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
– binkoštna nedelja, binkošti
– 15. avgust, Marijino vnebovzetje
– 31. oktober, dan reformacije
– 25. december, božič.
