Bo novela zakona o RTV zadržana? Milosavljević pojasnjuje, kaj bi to pomenilo

Kot smo poročali, se je po neuradnih informacijah Dela večina ustavnih sodnikov odločila za začasno zadržanje novele zakona o RTVS. V petek pa je v medijih zaokrožila tudi informacija, da sodniki dokončne odločitve še niso sprejeli in da so z razpravo po četrtkovem zasedanju nadaljevali. Na ustavnem sodišču so v petek za STA pojasnili, da lahko povedo le to, da bo več znano v ponedeljek.

Iz zadeve je vmes že izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, kar pomeni, da je odločitev v rokah osmih sodnikov. 

Kaj meni o morebitnem začasnem zadržanju novele zakona o RTVS in kaj bi to pomenilo za RTV smo povprašali izrednega profesorja na katedri za novinarstvo na FDV Marka Milosavljeviča. Za komentar smo prosili tudi političnega komentatorja Roka Čakša, a njegovih odgovorov še nismo prejeli. 

»O vsebini bodo odločili ustavni sodniki. Z vidika delovanja javne RTV in z vidika delovanja slovenske družbe pa je ključno, da dobi javna RTV nov zakon, ki je bil ne samo sprejet na referendumu, ampak je nujno potreben za sodoben razvoj javnega medija, ki je bil 15 let podvržen tehnično in strokovno gledano zastarelemu zakonu iz leta 2005. V tistem zakonu javna RTV sploh ni imela kakšne oblike niti funkcije v digitalnem okolju. Ni predvideval nikakršne oblike javne RTV na splet ali v digitalnem okolju in zato ta zakon že 15 let predstavlja nekakšen betonski blok okrog vratu za ustrezen razvoj javne RTV v novem digitalnem okolju,« je dejal. 

Profesor kritičen do starega zakona

Pravi, da so drugi razlog za relevantnost novega zakona določila novega zakona, ki z vzpostavitvijo novega sveta in nove vodstvene strukture – »uprave, ki bo morala imeti ustrezne strokovne, vodstvene, ekonomske in ostale izkazane sposobnosti, da dobimo svet, ki bo kar se le da reprezentativen za ključne institucije slovenske družbe in bo priložnost za najbolj usposobljene kadre družbe iz različnih sfer, da odločajo in usmerjajo javno RTV in da prek tega dobimo profesionalno, usposobljeno in predvsem kvalitetno vodstvo, ki bo znalo pripeljati javno RTV v prihodnost. Sedanje vodstvo to ni, ko gre za generalnega direktorja ali direktorja televizije recimo.«

Dejal je še, da je z vrsto novih imenovanj, ki se se zgodila v minulem letu, postalo jasno, da je ključen kriterij zaposlovanja politična pripadnost ali povezanost z določeno politično stranko ali določenim političnim voditeljem, ne pa dejansko znanje in izkušnje na področju medijev, novinarstva in televizije. »Politično kadriranje je znak skrajne politizacije javne RTV, uzurpacije javne RTV. Tega ne potrebujemo in ne želimo in je za prihodnost slovenske medijske krajine nevarno. Tega se mora ustavno sodišče zavedati, da se trenutno javna RTV spreminja v kadrovski poligon ene politične stranke namesto da bi to bil prostor strokovnih in pruralnih kadrov, ki naj bi predstavljali najboljše kadre v državi.«

Kaj bi pomenilo zadržanje?

Na naše vprašanje, kaj bi zadržanje novele zakona o RTV pomenilo za javni medij, odgovarja, da bi to bilo nadaljnje uničevanje javnega zavoda in medija ter spreminjanje tega v politično strankarsko strukturo. »Po drugi strani pa to pomeni tudi poslovno škodo in škoduje ugledu RTVS. Raziskave o ugledu namreč kažejo, da  je prišlo do velikega padca ugleda, raziskave gledanosti kažejo, da je prišlo do velikega padca gledanosti v določenih ključnih segmentih. Rezultati za minulo leto kažejo, da je prišlo tudi do padca oglaševalskih prihodkov, kar je posledica slabše gledanosti, kar je posledica nestrokovnih kadrov. To sta še dodatna razloga, zakaj je treba zakon uveljaviti čim prej in ne povzročati dodatne škode.«