Bivša misica in njena družina deložirani zaradi minimalnega dolga

Bivša misica Zlatka Olah od države iztožila 60.000 evrov; po krivici so njeno družino deložirali in njihov dom prodali na dražbi.
Fotografija: Spomin na srečne čase FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Spomin na srečne čase FOTO: osebni arhiv

Okrožno sodišče v Ljubljani je po glavni obravnavi, ki se je končala 6. decembra 2019, minuli petek izdalo sodbo v imenu ljudstva. Okrožna sodnica Jelka Podgoršek je odločila: Okrajno sodišče v Piranu je pri postopkih javnih dražb, ko je Zlatki Olah leta 2014 za minimalen dolg prodalo trisobno stanovanje in garažo, njo in njeno brezposelno hčerko z dvema mladoletnima otrokoma pa leta 2016 deložiralo, storilo napako. Republika Slovenija je Olahovi za storjeno škodo dolžna plačati 57.680 evrov z obrestmi od leta 2017 in še stroške pravdnega postopka v višini 3146,55 evra.

V začetku tega meseca nam je predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič v zadevi vojnega veterana Zmaga Ražma, ki so mu za dobrih 26.000 evrov dolga na javni dražbi prodali edini dom, ga deložirali in mu zaradi napake sežanskega sodišča na koncu morali izplačati 52.000 evrov odškodnine ter vrniti dom, povedala, »da na podlagi 26. člena ustave za sodniške napake odgovarja Republika Slovenija, ki zato tudi prevzema odgovornost za plačilo odškodnin«. Napake torej plačujemo davkoplačevalci.

Morali bi prodati garažo

Spomnimo, Olahova je zaradi nekaj tisoč evrov dolga (ki ga je odplačevala), ostala brez trisobnega stanovanja* v Luciji in garaže. Sodnica Tina Benčič, ki je na predlog upnika izvedla javno dražbo, je, tako sodišče, zamenjala ID-znak shrambe in garaže. Namesto garaže, vredne 16.700 evrov, je v resnici že vse od začetka prodajala shrambo, vredno dobra dva tisočaka, a za ceno garaže. Shramba tudi po tretjem dražbenem naroku za tako vsoto seveda ni dobila kupca. Nato je piransko sodišče izdalo odredbo o prodaji kletne shrambe in stanovanja, znova pomešalo ID-številke nepremičnin, tako da je Olahova izgubila garažo in stanovanje, nepremičnini pa sta bili leta 2012 uradno ocenjeni na 153 tisočakov; garažo in stanovanje je M. S. kupil za 80.600 evrov.

Ljubljansko sodišče v obrazložitvi pritrjuje očitkom Olahove o nekaterih delih in postopkih piranskega sodišča; da je namreč pravilno izhajalo iz interesa upnika, hkrati pa se v sodbi sodišče sklicuje na primer Vaskrsič proti RS na Evropskem sodišču za človekove pravice. »Ni dvoma, da je prodaja tožničinega doma pomenila drastičen poseg v njeno pravico do mirnega uživanja svojega premoženja,« meni sodišče. Prav tako je bil poseg nesorazmeren z legitimnim ciljem (poplačilom dolga, op. p.).
Čeprav končni dolg tožnice na dan dražbe ni znan (po naših neuradnih podatkih nekaj manj kot tri tisoč evrov), ga je sodišče opredelilo kot minimalnega, Olahova pa je dolgove po svojih zmožnostih redno poravnavala, zato bi piransko sodišče isti cilj doseglo, če bi 15. 5. 2014 prodalo njeno garažo, in ne stanovanja. Koliko je bila dolžna Olahova, je dokaj razvidno tudi iz podatka, da so ji edini dom prodali za 80.600 evrov, potem pa so ji vrnili »skoraj vse« – 74.224,86 evra.


»Piransko sodišče je upoštevalo veljavni zakon o izvršbi in zavarovanju, ne pa tudi tega, da je šlo za edini dom tožnice in njene družine, in tudi ne, da ni obstajal sorazmeren odnos med uporabljenimi sredstvi in zasledovanim ciljem,« je razsodila sodnica Podgoršek. To pomeni, da sodnica v Piranu ni upoštevala, da bi lahko dolg do upnika Olahova poravnala z drugim izvršilnim sredstvom – s prodajo garaže.

Zlatkino sporočilo

Olahova je vsa leta ne glede na letni čas (javno) protestirala, zdaj pa je zbolela in jemlje zdravila, živi v kletni garsonjeri v Piranu, hčerka Dona Olah je z otrokoma podnajemnica v Portorožu, a je svoje zmage vseeno izjemno vesela. »Sodišče je pritrdilo temu, kar sem ves čas trdila, dolg je bil na dan dražbe zelo majhen, v celoti sem ga poravnala nekaj tednov po deložaciji, in da bi mi lahko prodali le garažo, pa še ostalo bi nekaj tisočakov. Zaradi sodniške napake sem ostala brez doma, ločena od hčerke in vnučkov, z veliko bolečino v srcu,« je nekdanja miss topless Jugoslavije povedala za Nedeljske novice.
Zlatka je bila v 80. letih prejšnjega stoletja miss topless Jugoslavije.
Zlatka je bila v 80. letih prejšnjega stoletja miss topless Jugoslavije.

Vsem, ki se zaradi sodniške napake znajdejo v podobnem položaju, svetuje vztrajnost in neomajnost. »Ob tem pa še poglavitno: svojo zgodbo delite z mediji. Novicam se zato, ker so mi vse od leta 2015 s poročanjem dale prostor, da povem svojo plat zgodbe, tudi takrat, ko je večina name in na mojo tragedijo popolnoma pozabila, srčno zahvaljujem.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije