Pomurski gozdar Zdenko je bil zadnje upanje: Brez pomisleka je priskočil na pomoč
Ko nas je prizadela najhujša vremenska katastrofa, ko se je na tisoče gasilcev, policistov, vojakov, prostovoljcev in aktivistov tako ali drugače borilo zoper vodno ujmo, smo v deželi na sončni strani Alp dobili veliko herojev. Eden takšnih je gotovo tudi revirni gozdar za občino Sveti Jurij ob Ščavnici Zdenko Bukovec, doma iz Lipe. Zelo dobro pozna rojstno Prekmurje pa Prlekijo in Slovenske gorice, kjer je zaposlen, v mezinčku pa ima tudi mirno in tiho pomursko lepotico Muro, ki včasih podivja. Prav to se je zgodilo prejšnji konec tedna, ko je reka zlasti v soboto in nedeljo ogrožala številne vasi na prekmurski in prleški strani.
Dosegel je svoje
Ko jim ni uspelo najti formule, s katero bi preprečili katastrofo, ko je podivjana Mura že prebila nasip v Dolnji Bistrici, so se odločili angažirati izkušenega gozdarja Zdenka Bukovca. Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mure Direkcije RS za vode pri Ministrstvu RS za naravne vire in prostor, ga je poklical v nedeljo zjutraj, ker je vedel, na koga se lahko zanese. In imel je prav, saj je Bukovec, seveda s pomočjo večjega gradbenega stroja ICB, najprej prežagal dva velika topola, da sta padla na pretrgani nasip. Tako je nastala ovira, ki je potem pomagala pri zadrževanju betonskih blokov, te sta na prizorišče ves dan dostavljala slovenski in hrvaški vojaški helikopter. Zdenko Bukovec je poudaril, da je z odstranitvijo topolov dosegel dvoje: drevesi nista več ovirali pristanka helikopterjev, po drugi strani pa sta zadrževali dve toni težke kocke. Tako se je predrti nasip spet zajezil.
»Najtežje je bilo varno priti do drevesa in nato še varno podreti drevo. Bager me je v žlici odnesel do drevesa, tam sem se lotil dela in s pravilno tehniko spravil drevo na tla oz. v vodo. Bager ga je spravil pred nasip in potem še drugo, da se je delno zmanjšal tok. Škoda, da topolov niso posekali že v soboto zvečer, ko je prišlo do prebitja nasipa. Takrat je bila luknja manjša in bi jo lažje zajezili. Tako pa se je čez noč odprtina v nasipu močno povečala. K sreči večjih posledic, vsaj ko gre za zdravje in življenja ljudi, ni bilo, za preostalo pa bomo že poskrbeli,« je dejal Bukovec. Njegov prijatelj Milko Osterc pa je prepričan: »Zdenko Bukovec je heroj, ki je rešil Bistrico, Hotizo in druge vasi pred poplavami!«
A Bukovec ostaja skromen. »Vesel sem, da sem del ekipe, ki je vse skupaj reševala, nikakor pa se nimam za heroja, saj smo vsi v okviru svojih zmožnosti pomagali, in tako bo tudi v prihodnje. Prijatelj me je preimenoval v heroja, ker sem podiral nad vodo in ne na trdnih tleh,« nam je zaupal Zdenko Bukovec, ki je, da bi preprečil katastrofo neslutenih razsežnosti, veliko tvegal, celo življenje, saj je bila pod njim deroča reka, požagano drevo pa bi lahko padlo kamor koli. Tudi nanj.
3 tisoč lastnikom gozda svetuje.
Inštruktor podiranja
Svežepečeni abrahamovec Zdenko Bukovec iz Lipe v občini Beltinci se je po osnovni šoli odpravil v Postojno, kjer je končal srednjo gozdarsko šolo in se usposobil za delo z motorno žago. Že v mladih letih ga je delo z motorko veselilo, čeprav spada podiranje dreves med težja fizična. Po končani srednji šoli se je leta 1992 takoj zaposlil na Gozdnem in lesnem gospodarstvu v Murski Soboti, leta 1994. je po reorganizaciji gozdarstva dobil novo službo na Zavodu za gozdove, Območna enota (OE) Murska Sobota, Krajevna enota (KE) Radenci. Kot mladi pripravnik je dobil revir Sveti Jurij ob Ščavnici na desnem bregu reke Mure.
»Takratni vodja KE Radenci Stanko Rojko me je sprejel in mi pokazal celoten revir, kjer sem začel delo na terenu s približno 3200 ha gozdov ob 30-odstotni gozdnatosti. Delo revirnega gozdarja je zelo razgibano, saj se srečujem z lastniki gozdov in jim svetujem pri gospodarjenju. Glavno delo je gozdnogojitveno načrtovanje, označevanje dreves za posek, svetovanje lastnikom pri negovanju mladih sestojev in pogozdovanju površin, kjer ni možna naravna obnova. Gozdarji skrbimo za sonaravno gospodarjenje in biotsko raznovrstnost. Sam imam v revirju približno 3000 lastnikov, s katerimi se največkrat srečam v njihovih gozdovih, kjer jim svetujem, kako izboljšati kakovost gozda, da bo ob končni zrelosti lastnik iztržil čim več kakovostnega lesa, ki mu na kmetiji predstavlja dodaten vir zaslužka,« nam je o svojem delu v normalnih razmerah zaupal Bukovec.
Žal je v Sloveniji še vedno veliko hudih nesreč, tudi s smrtnim izidom.
Pred petimi leti se je v Avstriji dodatno usposobil za inštruktorja za varno podiranje dreves. »Žal je v Sloveniji še vedno veliko hudih nesreč, tudi s smrtnim izidom. V zadnjem času smo priča vetrolomom velikih razsežnosti, zato priporočam vsem lastnikom gozdov, posebno tistim, ki niso dovolj usposobljeni za delo v njih, naj se tega ne lotijo,« je sklenil pomurski heroj Zdenko Bukovec.
