Nasvet strokovnjakinje, kako po toči ravnati s pridelkom na vrtu
V letošnjem nestanovitnem poletju suša ni delala težav, prav nasprotno. so pa njene hude posledice kmetje, pridelovalci in vrtičkarji na lastni koži občutili lansko poletje. Rastline v hudi pripeki in ob pomanjkanju vode ne morejo srkati hranil iz tal, kar negativno vpliva na njihovo rast in razvoj. Zaradi stresa se zmanjša njihova celotna biomasa, tvorijo manj cvetov in plodov, so manj vitalne in bolj dovzetne za bolezni in škodljivce. V vročinskih valovih, ko temperature tudi ponoči vztrajajo pri 25 stopinjah in več, se rastline ne spočijejo, ne osvežijo, vse to pa vpliva na njihov življenjski cikel. V tako vročih razmerah se zaprejo in minimalizirajo svojo porabo in življenjske funkcije.
Proti suši se na vrtu seveda lahko borimo z rednim zalivanjem, a pazljivo s tistimi rastlinami, ki so se že presušile – treba jih je zalivati počasi in večkrat, zgodaj zjutraj in zelo pozno zvečer. Eno od pravil je tudi, da rastlin nikdar ne zalivamo po listih. Pred hudo pripeko velja rastline tudi mehansko zaščititi, zlasti pred poznopopoldanskim soncem, saj lahko tako preprečimo opekline in ožige, zaradi česar bi morali plodove zavreči.
Rastline, ki najboljše prenašajo sušo, so paradižnik, blitva, bučke in nizki fižol, od zelišč pa origano, sivka, rožmarin in timijan.
Po toči počakajte nekaj dni
To poletje pa nas vse pogosteje jezijo na vrtu tudi toča in neurja, ki na vrtu pustijo pravo razdejanje. Proti toči se, z izjemo protitočnih mrež, težko ubranimo, lahko pa vso energijo usmerimo v to, da rastlinam pomagamo premagati poškodbe, ki jih utrpijo.
Strokovnjakinja za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Miša Pušenjak svetuje, da pred vsakim ukrepanjem počakamo »vsaj dva ali tri dni, da vidimo resnične učinke neurja«. V prvih dneh je namreč stanje lahko veliko bolj katastrofalno, kakor je v resnici. »Če smo na vrtu upoštevali vse nasvete za dobro preventivo rastlin, potem imajo veliko možnosti, da si opomorejo. Po dveh do treh dneh si ogledamo rastline in razmislimo, katere bomo reševali, katere pa bomo zamenjali,« svetuje Pušenjakova, ki med drugim v svojem priročniku Naravno varstvo vrtnin odstira številne možnosti, kako bolje ohraniti pridelek zdrav in vitalen.
Kot predlaga, je po toči vsekakor smotrno rešiti na primer paradižnik, papriko, bučke, kumare in jajčevce. »To so namreč rastline z veliko življenjske energije, ki jo dobijo od sonca, zato se hitro obrastejo in začnejo znova.« O tem, ali reševati rastline ali jih nasaditi znova, se sicer odločimo glede na čas oz. kako zgodaj v poletju nas toča prizadene. »Če toča udari pozneje v poletju, ko vrtnine že imajo dobro razvit koreninski sistem, jim bo ta pri obnovi v veliko pomoč. Če bi jih tedaj sadili na novo, pa ne bi dozorele – razviti bi morale korenine, zrasti, cveteti in še dati plod,« svetuje Pušenjakova.
Kako pomagati poškodovanim vrtninam
Poškodovanim rastlinam pa sicer najbolje pomagamo tako, da rastlinam odstranimo vse polomljene dele – liste in poškodovane plodove. Nadalje se lotimo tal, ki so po močnem nalivu lahko precej zbita. Ker se v takih tleh rastline ne morejo dobro razvijati, je nujno, da prst zrahljamo. Tako jim bomo pomagali bolj kot z močnim dognojevanjem.
So pa na tem mestu vsekakor priporočljivi pripravki iz alg in krepčilna sredstva, ki vsebujejo aminokisline in izvlečke rastlin. Rastline lahko poškropimo z žajbljevim čajem, uporabimo pa lahko tudi pripravke iz drugih zelišč, na primer timijana in rmana, zalivamo pa lahko tudi s čajem iz regrata ali ognjiča.
Kako preverimo, ali je zemlja na vrtu preveč suha
Ko posledice suše opazimo na rastlini, je že prepozno, pravi specialist za zelenjadarstvo pri KGZS zavodu Celje Igor Škerbot. »Ukrepati moramo prej in preverjati, kako suha je zemlja na vrtu. Z roko sežemo v zemljo ob rastlini; če se prst razsuje, je zagotovo presuha. Če jo lahko stisnemo in iz nje teče, je premokra. Če namakamo redno vsak dan, vsaj v manjših količinah, se nimamo česa bati.«
Močno priporočljiva je tudi uporaba zastirke – zanjo lahko uporabimo tako pokošeno travo, slamo, praprot … »Tla zastremo zato, da močni sončni žarki ne bi uničevali zemlje in novih, mladih korenin. Prav tako bo zemlja dlje časa ostala rahla, da se bodo korenine lahko razraščale. Prihranimo pa si tudi nekaj dela s pletjem plevela,« pravi Pušenjakova.
Če si bo del pridelka opomogel, pa je treba vedeti, da se denimo korenček po poškodbah toče ne regenerira najbolje, tudi solato, ki že tvori glave, je bolje čim prej pojesti in nasaditi novo. Čebula in česen po navadi dozorita, še preden udari toča, če pa nas ta preseneti že prej, ju je treba čim prej pojesti, saj se ne bosta dobro skladiščila …
