Od kod se je vzel DeepSeek?
Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je s svojim klepetalnim robotom R1 dodobra pretreslo ameriško konkurenco in povzročilo padec delnic tehnoloških podjetij na zahodnih borzah. Kitajci namreč trdijo, da so robota razvili za neprimerno manj denarja, kolikor ga v razvoj umetne inteligence vlagajo ameriške korporacije, kar je z besedo »impresivno« komentiral tudi Sam Altman, prvi človek družbe OpenAI, ki je razvila doslej najbolj znanega klepetalnega robota ChatGPT.
R1 je minuli konec tedna postal največkrat prenesena brezplačna aplikacija v Applovi spletni trgovini.
DeepSeek je R1 predstavil prejšnji teden, a sprva ni bil deležen pretirane pozornosti, saj ga je zasenčila inavguracija predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki se je odvijala na isti dan. A nato je R1 minuli konec tedna postal največkrat prenesena brezplačna aplikacija v Applovi ameriški spletni trgovini, s čimer je presegel celo ChatGPT.
Za delček sredstev
Tehnološko industrijo so pretresle predvsem trditve podjetja DeepSeek, da so najnovejšo verzijo R1 razvili z le delčkom sredstev, ki jih velika tehnološka podjetja vlagajo v razvoj umetne inteligence, predvsem v drage čipe in programsko opremo družbe Nvidia. Zaradi razmaha umetne inteligence, ki ga je sprožil ChatGPT konec leta 2022, je ameriška Nvidia postala ena najvrednejših družb na svetu. Toda njene delnice so samo v ponedeljek na Wall Streetu padle za kar 17 odstotkov.
Pri DeepSeeku pravijo, da so odprtokodni model klepetalnega robota R1 razvili z uporabo okoli 2000 Nvidijinih čipov, kar je le majhen del računske moči, za katero se je doslej na splošno menilo, da je nujna za strojno učenje podobnih programov. To ima pomembne posledice ne le za stroške razvoja umetne inteligence, ampak tudi za energijo, ki jo potrebujejo podatkovni centri, ki so srce rastoče industrije. Posledično je padla tudi vrednost delnic ameriških energetskih podjetij; družba Constellation Energy, ki načrtuje znatno povečanje energetskih zmogljivosti za potrebe umetne inteligence, je tako izgubila več kot 20 odstotkov vrednosti.
Klepetalnega robota so razvili z le delčkom sredstev, ki jih velika tehnološka podjetja vlagajo v razvoj umetne inteligence.
Projekt iz strasti
DeepSeek je otrok leta 1985 rojenega tehnološkega in poslovnega čudežnega dečka Lianga Wenfenga, diplomanta informacijske tehnologije s prestižne Univerze Zhejiang v Hangzhouju, ki verjame, da lahko umetna inteligenca spremeni svet. Družba s sedežem v vzhodnokitajskem mestu Hangzhou, ki mu pravijo tudi kitajska Silicijeva dolina, je v domovini požela pohvale zaradi stroškovne učinkovitosti in sposobnosti krmarjenja mimo ameriških sankcij, ki kitajskim podjetjem preprečujejo dostop do visokotehnoloških čipov, nujnih za razvoj umetne inteligence.
Liang je več let poskušal ugotoviti, kako uporabiti umetno inteligenco na različnih področjih, kakor je povedal v intervjuju za kitajski investicijski novičarski portal Waves lani. To mu je uspelo s High-Flyerjem, investicijskim podjetjem, specializiranim za uporabo UI pri analizi vzorcev borznega trga. Njegova tehnologija je podjetju prinesla na desetine milijard juanov upravljanih sredstev in ga naredila za enega vodilnih kitajskih hedge skladov.
DeepSeek pa je bil od vsega začetka Liangov projekt iz strasti. Leta 2021 je, kot poroča Financial Times, začel kupovati Nvidijine grafične procesorske enote za svoj stranski projekt, ki je zdaj šokiral strokovno javnost in povzročil padec Nvidijinih delnic. In Liang je postal pomemben igralec na kitajskem tehnološkem trgu. Prejšnji teden se je na seminarju o vladnih gospodarskih načrtih za prihajajoče leto srečal z drugim najvišjim kitajskim voditeljem, premierjem Lijem Qiangom.
DeepSeekov R1 naj bi uporabljal le del računske moči, za katero se je doslej menilo, da je nujna za strojno učenje.
Peking ima dober razlog za zadovoljstvo: uspeh DeepSeeka je vzbudil dvome o nujnosti ogromnih vsot denarja, ki so ga tehnološki giganti vložili v razvoj napredne generativne umetne inteligence, pa tudi o samih zahodnih sankcijah, ki naj bi kitajskim podjetjem preprečevale, da bi dohajala ameriške korporacije. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je to budnica za Silicijevo dolino, tehnološki vlagatelj Marc Andreessen pa je uspeh DeepSeeka označil za »sputnikovski trenutek umetne inteligence«.
Uspeh DeepSeeka je okrepil pozive Washingtonu, naj kitajskim podjetjem še bolj omeji dostop do visokotehnoloških čipov.
