Luksuzni bunkerji za super bogate

Negotove mednarodne politične razmere, zlasti zaradi vojn in oboroženih spopadov v svetu, ki jih je ta trenutek več kot 100, in za zdaj nič ne kaže, da jih bo v prihajajočem letu kaj manj, vnašajo med prebivalce sveta določen nemir. Mnoge skrbi zlasti vojna v Ukrajini, v katero so posredno ali neposredno vpletene velike in pomembne države, mnoge imajo v svojem vojaškem arzenalu tudi jedrsko orožje. In občasno, med za zdaj še besednimi spopadi, ki potekajo zlasti med Rusijo na eni ter Združenimi državami Amerike in veliko večino evropskih držav na drugi strani, se lahko slišijo celo grožnje z uporabo jedrskega orožja. Mnogi navadni ljudje te grožnje spremljajo in sprejemajo z veliko zaskrbljenosti.
Ljudje se ne počutijo več varne, z negotovostjo zrejo v prihodnost in hočejo zavarovati sebe in svojo družino.
Ne samo občasne grožnje z uporabo jedrskega orožja, ki bi dejansko pomenila konec sveta, kakršnega poznamo zdaj, tudi opozorila nekaterih vlad, da je treba več vlagati v obrambne sposobnosti držav, poročila o tem, da v nekaterih evropskih državah pospešeno gradijo nova ali pa obnavljajo obstoječa zaklonišča, še tista iz prve hladne vojne iz druge polovice prejšnjega stoletja, vse to daje mnogim ljudem po svetu misliti, da morajo tudi sami poskrbeti za svojo varnost in se, brez zanašanja na državo, pripraviti na grožnjo s svetovno apokalipso.

Upravičene skrbi?
Če dodamo najnovejša poročila švedskega inštituta Sipri, ki spremlja oboroževanje po svetu in v enem zadnjih ugotavlja, da je devet držav, ki imajo v svoji oborožitvi tudi jedrsko orožje (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Kitajska, Indija, Pakistan, Severna Koreja in Izrael) lani, torej leta 2023, za posodabljanje svojih vojaških jedrskih zmogljivosti namenilo skoraj 90 milijard evrov ali kar 2784 evrov vsako sekundo, potem vidimo, da so skrbi ljudi bolj ali manj upravičene. V primerjavi z letom 2022 so ti izdatki za več kot 10 milijard evrov višji. Največ, kar 50 milijard evrov, so v svoj jedrski arzenal vložile ZDA, sledita Kitajska, okoli 11 milijard evrov, in Rusija z osmimi milijardami evrov. Domnevajo, da bo ta številka letos še višja, saj, kot je ob izidu poročila dejal direktor Siprija Wilfred Wan, vse od hladne vojne v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja niso zaznali, da bi imelo jedrsko orožje tako vplivno vlogo v mednarodnih odnosih kakor danes.
90
milijard evrov so jedrske sile lani namenile za posodobitev jedrskega arzenala.

Zato najbrž ni nobeno presenečenje, da se skupaj z rastjo izdatkov, ki jih države namenjajo za orožje, še posebno jedrsko, povečuje tudi vsota denarja, ki ga posamezniki namenjajo za nakup ali gradnjo zasebnih zaklonišč oziroma bunkerjev. Samo v ZDA so letos posamezniki kupili za nekaj manj kot 135 milijonov evrov prenosnih zaklonišč. Mednje spadajo tako majhne kovinske škatle, ki jih spretni trgovci v teh časih prodajajo kot »zaklonišča«, kot bolj kompleksne in varne zaščitne naprave, ki jih ljudje lahko vgradijo v svoje kleti. Po predvidevanju poznavalcev naj bi se trg bunkerjev in zaklonišč za domačo rabo samo v ZDA do leta 2030 povečal na približno 173 milijonov evrov. Pravijo, da se bo čedalje več posameznikov odločalo za nakup tovrstnih zmogljivosti, ker je zaznati povečan strah pred morebitnim jedrskim napadom, pa tudi pred nemiri večjih razsežnosti.
166
milijonov evrov bodo ljudje v ZDA leta 2030 namenili za gradnjo osebnih zaklonišč.
»Ljudje se ne počutijo več varne, z negotovostjo zrejo v prihodnost in hočejo zavarovati sebe in svojo družino. Zato se odločajo za nakup naših bunkerjev, ker si večina misli, da je bolje imeti nekaj varnega, za vsak primer, čeprav vsi upajo, da tega ne bodo potrebovali,« je pred dnevi povedal Ron Hubbard, direktor podjetja Atlas Survival Shelters iz teksaškega mesta Sulphur Springs. Dejal je, da v njegovem podjetju vsak dan dobivajo številne klice zainteresiranih morebitnih kupcev in da v zadnjih tednih prodajo po en bunker ali dva za individualno hišo, medtem ko se mnogi zanimajo samo za armirana zaščitna vrata, ker so se sami lotili gradnje lastnega zaklonišča. Samo v decembru so imeli v gradnji 50 bunkerjev, saj pravijo, da lahko njihova zaklonišča ljudi obvarujejo tako pred tornadi, orkani kot tudi izbruhi vulkana in celo jedrskim napadom. Njihovo najcenejše zaklonišče stane 20.000 dolarjev (približno 19.000 evrov), najdražja dosežejo več milijonov dolarjev, v povprečju pa gradijo bunkerje v vrednosti okrog pol milijona dolarjev.
19.000
evrov stane najcenejše zaklonišče v Teksasu.
Zadnje dneve pred apokalipso si premožni želijo preživeti v luksuzu, ki so ga seveda navajeni. Zakaj bi se gnetli z navadnimi ljudmi po raznih betonskih luknjah? Kot je za CNN povedal Gary Lynch, direktor družbe Rising S Company iz Teksasa, se je prodaja njihovih luksuzno opremljenih podzemskih bunkerjev od leta 2016 povečala za kar 700 odstotkov, medtem ko se je na splošno v zadnjih treh letih prodaja luksuznih zaklonišč in bunkerjev v svetu povečala za 300 odstotkov. Kajti mnogi bogataši iz finančnega sveta, športne zvezde, milijarderji – menda ima ustanovitelj Microsofta Bill Gates na vseh svojih posestvih urejeno zaklonišče za družino in osebje – si jih zlahka privoščijo.

Izkoriščanje strahu
Mnogo strokovnjakov v ZDA pravi, da podjetni ljudje, kot je Hubbard, izkoriščajo strah ljudi in da ni nujno, da bi bila lahko njihova zaklonišča varna pred morebitno eksplozijo jedrske bombe, saj niso bila še nikoli nikjer preizkušena. Prav tako so do množične gradnje zaklonišč in bunkerjev kritični nekateri aktivisti proti jedrskemu oboroževanju. Kot pravi Alicia Sanders-Zakre iz nevladne organizacije International Campaign to Abolish Nuclear Weapons – ICANW (Mednarodna kampanja za opustitev jedrskega orožja), »bunkerji niso pripomočki za preživetje jedrske vojne, so bolj naprave za psihološko pripravo ljudi na možnost jedrske vojne. Edina rešitev za zaščito prebivalstva pred posledicami jedrske vojne je, da uničimo jedrsko orožje.« Tudi raziskovalec Sam Lair iz Centra Jamesa Martina za neširjenje jedrskega orožja pravi, da čeprav bi morda mnogi preživeli prve eksplozije jedrskega orožja, si nihče ne predstavlja, kako grozno bo šele potem. Posledice radioaktivnega sevanja so lahko bistveno bolj nevarne in imajo daljnosežnejše učinke kot prvotni udari jedrskih bomb.

V Sloveniji za zdaj še ni množičnega zanimanja za zaklonišča, a v nekdanji skupni državi je morala vsaka večja stavba, pa naj je šlo za stanovanjski blok ali poslovni objekt, imeti zaklonišče za primer jedrske vojne. V času hladne vojne, ko sta oba politično-vojaška bloka, Nato in Varšavski pakt, intenzivno kazala mišice, in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v času kubanske krize, je bil svet morda res blizu jedrski apokalipsi. Zato je bila zaukazana gradnja zaklonišč – celo pri gradnji novih zasebnih hiš so morali en prostor utrditi z železobetonom, da bi bil varen zaklon pred morebitno katastrofo.
Zakonodaja
Čeprav pri nas zakonodaja nalaga obvezno gradnjo zaklonišč pri pomembnejših infrastrukturnih objektih in urejanju območij mest in krajev z več kot 5000 prebivalci, so že obstoječa slabo vzdrževana ali sploh ne. Po zakonu so pri nas obvezna za zdravstvene, izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, pomembno energetsko industrijsko dejavnost in delovanje državnih organov. Uredba predvideva tri vrste zaklonišč. Zaklonišča osnovne zaščite omogočajo vsaj sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, zaklonišča dopolnilne zaščite zagotavljajo zaščito pred ruševinami in omogočajo 24-urno nepretrgano bivanje za največ 50 ljudi, medtem ko morajo zaklonilniki vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi.