NA VRTU

Letošnja jesen nas razvaja s temperaturami, zato je še vedno čas, da posadimo ciprese

Tako se bodo do pomladi ukoreninile, obrezujemo jih avgusta. V vrtnarijah je na voljo več vrst cipres; za katero se bomo odločili, je odvisno od okusa ter okolja, kamor jo bomo posadili.
Fotografija: Ciprese so priljubljena izbira, ko si želimo nekaj zasebnosti. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Ciprese so priljubljena izbira, ko si želimo nekaj zasebnosti. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Letošnja jesen nas razvaja s precej visokimi temperaturami, zato je še vedno čas, da posadimo ciprese, če bi svojo parcelo radi ogradili od zvedavih pogledov sosedov in mimoidočih. Najbolj primeren čas za sajenje cipres je takrat, ko rastline mirujejo, torej zgodaj spomladi ali pozno jeseni, do polovice novembra, odvisno od temperatur zraka in predvsem tal. Nobena od njiju naj ne bo v bližini ledišča, v tem primeru bo mraz namreč zavrl rast korenin, glavni razlog, da se odločimo za sajenje cipres jeseni, pa je prav ta, da se do pomladi dobro ukoreninijo in ob prvih sončnih žarkih ter višjih temperaturah začnejo rasti in se bohotiti.

Izberimo primerno vrsto

Izberemo lokalnega pridelovalca oziroma ponudnika. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Izberemo lokalnega pridelovalca oziroma ponudnika. FOTO: Getty Images/iStockphoto

V vrtnarijah in specializiranih prodajalnah je na voljo več vrst cipres, za katero se bomo odločili, je odvisno od okusa ter okolja, torej kakovosti tal in lege, kamor jo bomo posadili. Najboljše je, da se po sadike odpravimo k lokalnemu ponudniku, v tem primeru je največ možnosti, da so drevesa že utrjena in prilagojena na okolje, v katerem bodo rastla, in jih ne bo zmotil nenadni padec ali skok temperatur, piš vetra in podobno. Nikar se zato, če živimo denimo na Gorenjskem, ne odpravimo po sadike na Obalo ali obratno. Pri sajenju cipres moramo biti pozorni tudi na razmik med posameznimi drevesi. Če želimo popolno zasebnost, torej drevesa, ki bodo povsem zraščena skupaj, in to hitro, jih posadimo na razdalji od 40 do 60 centimetrov.

Okoli dreves posujemo zastirko, ki bo v tleh zadrževala vlago. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Okoli dreves posujemo zastirko, ki bo v tleh zadrževala vlago. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Nekaj tednov, preden jih vtaknemo v zemljo, to dobro prekopljemo, nato na omenjeni razdalji izkopljemo jame ali pa kar jarek, ki naj bo za približno 20 centimetrov večji in globlji od tistega, v katerem smo cipreso kupili. Drevo odstranimo iz lončka ter ga postavimo v jamo, koreninsko grudo pa nato zasujemo s kakovostno zemljo, lahko tudi šoto, ki smo jo predhodno namočili v vodi, nežno potlačimo, nato pa lahko preostanek luknje zapolnimo z zemljo, ki smo jo pred saditvijo izkopali. Obilno zalijemo in drevesa nato tri dni pustimo povsem pri miru, po tem času jih začnemo »normalno« zalivati, pri čemer pazimo, da bodo tla vedno vlažna, ne pa premokra.

Čas za gnojenje

Ob straneh jih načeloma ne obrezujemo. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Ob straneh jih načeloma ne obrezujemo. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Dva tedna po sajenju je čas za gnojenje, najprimernejše gnojilo nam bodo pomagali izbrati v prodajalni, kjer bomo kupili ciprese, tam nas bodo tudi podučili o pravilnem odmerjanju in uporabi gnojila. Priporočljivo je sicer, da ne uporabljamo organskih gnojil, kot je denimo hlevski gnoj, ampak raje izberemo mineralna, lahko tista za gnojenje drugih iglavcev. Ko ciprese dosežejo želeno višino, jih lahko začnemo obrezovati – če jih bomo pustili prosto rasti, bodo v optimalnih razmerah vsako leto višje za 20 centimetrov. Obrezujemo vedno na vrhu, še posebno pri manj košatih sortah. Slednjim bo bolj všeč, če se jim ob straneh ne bomo niti približali s škarjami. Najprimernejši čas za obrezovanje je avgust, tako bo do zime, ko bo nastopilo mirovanje, preteklo dovolj časa, da se bo rez zacelil, rastlina pa si bo opomogla.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije