Kristijan Kamenik s kokainom bežal pred specialci

Kristijan se je pred 53 leti rodil v družini Kamenik iz Škalc pri Slovenskih Konjicah. Kot so se spominjali domačini, je bil dobrodušen in vljuden otrok. Mati Marija (poleg Kristijana je rodila še Konrada in Klavdijo) je nekoč vodila konjeniški klub in lokal Teksas, očim naj bi se ukvarjal s prevozništvom. Kristijan se je izučil za ključavničarja, a zna biti, da ne zna zamenjati niti ključavnice, saj se ni nikoli ukvarjal s tem poslom. Že zelo zgodaj je namreč zašel na kriva pota.

Poročil turbofolk zvezdo

Postal je legendarni kriminalec in sčasoma je vse v zvezi z njim postala velika medijska zgodba; naj ga lovijo, ujamejo, obsodijo, oprostijo ali pa se v srbskem priporu le poroči z nekdanjo turbofolk zvezdnico Mašo Medik. Zaradi mamilarskih poslov se je leta in leta potikal po tujih zaporih, lani je bil v Celju oproščen štirikratnega umora v Tekačevem, od prejšnjega tedna pa je znova za zapahi, tokrat za slovenskimi.

Ko je bil pred davnimi leti priprt zaradi tekačevske morije, je v enem redkih intervjujev dejal: »Saj nisem nikoli trdil, da sem brezmadežen, angelček, brez kaznivih dejanj. Toda ropal in moril nisem.«

Preden so ga prijeli zaradi umorov, naj bi se ukvarjal z izposojo igralnih avtomatov, prodajal pa naj bi tudi droge. Občila so o njem prvič poročala že leta 1995, ko naj bi s pajdaši preprodajal orožje. Najprej so ga obsodili na koprskem okrožnem sodišču, nato je sodbo razveljavilo vrhovno sodišče, naposled pa je zadeva zvodenela v sodnih arhivih. Leta 1996 so kronisti poročali, da se je kot član konjiške naveze pečal s ponarejanjem in prodajo vozniških dovoljenj in spričeval za srednje šole. Obsojen je bil na leto dni zapora. Leta 1997 naj bi s svojim beemvejem dvakrat poskusil povoziti policiste. V Mariboru so mu sodili, ker naj bi leta 1992 v diskoteki Super Li v Slovenski Bistrici plačal zapitek s ponarejenim tolarskim bonom. Na desettolarski bon naj bi prilepil dve ničli in ga tako spremenil v tisočaka. Bil je oproščen.

Švicar v soju medijskih luči

Hiša groze v Tekačevem FOTO: Sherpa  

Leta 1997 se je z nosečim dekletom preselil v garsonjero v Slovenskih Konjicah in ravno tega leta so mu nadeli lisice v zadevi Tekačevo. Obtožili so ga, da je 4. marca skupaj z neznanim sostorilcem na domačiji Poharčevih v Tekačevem iz koristoljubnosti umoril gospodarja, 73-letnega Štefana Poharca, njegovo 75-letno ženo Frančiško ter njuni podnajemnici, 36-letno Heleno Krušlin in njeno 17-letno hčerko Viktorijo.

Ključni dokaz proti njemu so bili športni copati nike air max, ki so po prepričanju slovenskih forenzikov puščali sledi na Poharčevih dokumentih, ki so jih storilci pometali na tla. In prav zaradi teh copat se je eno najbolj razvpitih sojenj v zgodovini Slovenije sprevrglo v farso, ki se je po več kot četrt stoletja končala šele lani, pa še to ne pravnomočno.

Podplat, ki je prinesel več kot četrtstoletno sodno farso.

Naši izvedenci so torej trdili, da se sledi na dokumentih ujemajo s podplati Kameniku zaseženih copat. Na prvem okrožnem sojenju je bil na celjski kazenski sodniji obsojen na tedaj najvišjo možno kazen 20 let zapora. Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo. Na vnovičnem okrožnem procesu so na sceno stopili tuji izvedenci, ki so odtise in podplate ocenjevali popolnoma drugače od slovenskih. Eden od njih je bil švicarski forenzik Pierre Margot, ki je ob prihodu na celjsko sodišče kar otrpnil ob pogledu na desetine kamer in fotoaparatov. Naslednji dan nam je zaupal, da je ves prejšnji večer v hotelu brskal po televizijskih kanalih, ker je hotel izvedeti, zakaj mu je bila namenjena tolikšna medijska pozornost. S kolegom Christophom Champodom sta stopila pred okrožni senat in se ponorčevala iz slovenskih forenzičnih kolegov. Vztrajala sta: »Na papirjih so odtisi copat velikosti številka 41, podplat zaseženega copata je tri številke večji.«

Sojenje zaradi umorov se je začelo davnega januarja 1998. FOTO: Sherpa

Kamenik je bil oproščen, izpuščen iz pripora, a tudi ta sodba je bila razveljavljena. Leta 2007 bi se moralo začeti še tretje prvostopenjsko sojenje, pa je bil takrat zaradi balkanske mamilarske epopeje že nedosegljiv celjskemu sodišču.

Navdušen, da bo sodil Arkanu

Pozneje je pripovedoval, da se je po oprostilni sodbi umaknil iz Slovenije in se preselil v Srbijo. Preveč pečatov naj bi imel na sebi, da bi lahko normalno živel v domovini, zato je odšel živet v Beograd, da bi se tam začel ukvarjati z biznisom. Bal naj bi se tudi celjskih policistov: »Ker mi ne morejo dokazati Tekačevega, bodo storili in mi podtaknili vse, da me le spet zaprejo.«

Leta 2004 je odjeknila vest, da je iz Slovenije v Beograd pretihotapil 576 gramov heroina. Znašel se je v priporu, na beograjskem sodišču pa mu je sodil Milenko Cvijović. Pred začetkom procesa smo se pogovarjali z njim, bil je navdušen nad poročanjem srbskih medijev, da bo sodil slovenskemu Arkanu. »Vem, da obramba že za prvi dan sojenja pripravlja prošnjo za Kamenikovo izpustitev iz pripora. Njega ne izpustim za nobeno ceno. Zdaj, ko ga končno imamo,« je pomenljivo dejal sodnik, ki je sicer sodil tudi morilcem resničnega Željka Ražnatovića - Arkana. Kameniku je prisodil sedem let zapora, a je sodba padla in Konjičan se je znašel na prostosti. V odsotnosti je bil obsojen na leto in devet mesecev ječe.

Žrtve tekačevske morije. FOTO: arhiv SN

Preselil se je na Hrvaško, kjer so mu na reškem sodišču leta 2008 sodili kot kvarnerskemu narkokralju; člani združbe, ki ji je poveljeval, so po Kvarnerju na veliko prodajali heroin. Čeprav je krivdo sprva odločno zavračal, se je naposled zlomil: »Pred nekaj leti se v okolico Reke nisem priselil, da bi se preživljal s kaznivimi dejanji. K vam sem prišel živet zaradi tega, da bi se umaknil iz Slovenije, kjer so me že dolga leta preganjali zaradi štirikratnega umora in sem imel zaradi tega veliko težav s policisti ter oblastjo. Bil sem v hudi duševni stiski, zašel sem v svet odvisnosti. Na Hrvaškem sem sprva kupoval heroin le zase, potem pa se je vse skupaj izjalovilo in se je zgodilo, kar se pač je,« je priznal. Obsojen je bil na osem let zapora in na dosmrtni izgon iz Hrvaške.

Od nedelje v priporu

Ko je kazen odslužil, se je vrnil v Slovenijo, a še preden se je v zadevi Tekačevo sploh dobro začelo novo sojenje, je leta 2016 padel v lisice italijanskih policistov. Tam je namreč nabavil skoraj 50 kilogramov kokaina, droga je bila namenjena za preprodajo v Sloveniji, a k nam ni prišla, saj je italijanska policija Kamenika maja 2016 prestregla pri Milanu. Obsojen je bil na osem let zapora, aprila 2021 pa je bil pogojno izpuščen na prostost.

Mati Marija je med prvim sojenjem organizirala protest sorodnikov pred celjsko sodnijo. FOTO: Sherpa

Medtem ko se je potikal po tujih ječah, pa so se zanj v zgodbi o tekačevskih umorih dogajale le dobre stvari. Iz sodnega spisa so namreč kot nezakoniti po vrsti leteli dokazi, tudi ključni, športni copati torej. Julija 2023 je bil znova oproščen. Redki preostali dokazi namreč »Kamenika ne umeščajo na kraj dogajanja in ga ne povezujejo z dejanji«, je sporočila celjska okrožna sodnica Alenka Jazbinšek Žgank. Tožilstvo se je pritožilo.

Se je torej Kristijan Kamenik, ki je večji del odraslega življenja preživel v ječah, po oprostilki le spametoval in je vsaj poskušal zaživeti pošteno? Kje pa, prejšnji teden je padel kot štajerski narkokralj oziroma kot član združbe preprodajalcev mamil. Ponj so v vas Žabjek pri Slovenski Bistrici, kjer zdaj živi, prišli pripadniki specialne enote, pred njimi se je pognal v beg, a so ga prijeli v gozdu, v katerem je skrival nekaj paketkov kokaina. Bilo naj bi ga za več kot kilogram. Od nedelje je v priporu, preti mu do 15 let ječe.