NEZAKONITI ODVZEM

Krave so doma, a Rudi še vedno ne spi mirno

Rudi Možgan iz Veniš pri Krškem se je več kot dva meseca boril, da so mu 24 govedi spet vrnili domov. Potreboval bo nekaj mesecev, da bo živali spravil na raven pred odvzemom.
Fotografija: Oče Rudi upa, da sin ne obupa. FOTO: Drago Perko
Odpri galerijo
Oče Rudi upa, da sin ne obupa. FOTO: Drago Perko

Počasi se postavljamo na noge,« pravi 53-letni kmet Rudi Možgan iz vasi Veniše pri Krškem. Za njim so težki dnevi, ko je čez noč ostal brez 24-glave črede govedi. Bil je bitke, take in drugačne, da bi v drugi polovici januarja po nekaj več kot dveh mesecih krave pripeljali domov ...

Krava med konji

»Še vedno ne spim mirno. Živina ni mirna, obnaša se kot norci. Vse živali so nemirne, se preganjajo med sabo. Prvič se soočam s tako živino. Ko je bila čreda še doma, preden so jo kar odpeljali od nas, je bila v njej jasna hierarhija. Vsako govedo je vedelo, kje mu je mesto. Zdaj tega ni,« opozarja Rudi, ki bdi nad kravami in teleti, ki so bili razseljeni na treh, morda celo štirih koncih. Ena od kobil je bila sama na Polzeli, pri konjih, poudari Rudi. »Predvsem tej se vidi, da je postala zelo egoistična, zelo grdo se vede do drugih krav, vedno hoče biti glavna,« opisuje Rudi, ki poskuša vmes miriti govedo. »Rešitev bo, da le malce ozeleni trava in bo manj mokro, da jih spustim na pašnik. Potem jim bo lažje, dovolj bo prostora, predvsem pa toliko prostora, da se bo spet vzpostavila hierarhija znotraj črede,« Rudija ni strah, da bi se krave še dolgo gledale med sabo postrani.

Pester zdravstveni karton

Ob odvzemu razmere niso bile idealne, tega so se Možganovi zavedali in tudi s pomočjo dobrih prijateljev so to uredili, v obnovo pa vložili 15.000 evrov. FOTO: Drago Perko
Ob odvzemu razmere niso bile idealne, tega so se Možganovi zavedali in tudi s pomočjo dobrih prijateljev so to uredili, v obnovo pa vložili 15.000 evrov. FOTO: Drago Perko

»Rabili smo nekaj časa, da so se spet navadile na moj glas,« navrže, da ga sedaj že prepoznajo in vedo, ko se bliža hlevu. Malce prej je bil pri hiši veterinar. »Ena je imela kilo, zato smo jo morali uspavati. Še ena ima hematom, a je ta zdaj manjši. S kilo ima težavo še ena, to še rešujemo. Tista tam zadaj je dobila antibiotike, ena pa ima nekaj vročine,« na hitro povzame zdravstveni karton svojih krav. »Težave so s telički, bili so dolgo brez mame, niso prejeli pravih beljakovin. Mame jih zdaj ne sprejmejo k sebi in to ravno v trenutkih, ko bi morali dobiti največ beljakovin in priboljškov, to lahko da le in samo mama,« Rudi o težavah, ki jih kravja mladež ne bi čutila, če bi čreda 14. novembra lani ostala skupaj.

Nikomur mar zanje

»Ko smo ostali brez črede, ni nihče vprašal, kaj bo z nami, bomo preživeli ... Za te krave smo se borili. Nismo se dali. Lahko bi klonili in padli, pa nismo. Če ne bi vztrajali, bi te krave poklali in prodali, nikomur mar za to ... Moti pa me, da ni nobena od pristojnih služb preverila, v kakih razmerah so krave bivale, ko so nam jih pobrali. Še zdaj me boli pri srcu, ko se spomnim, kako so nalagali breje telice, ki jih v tej stopnji brejosti sploh ne bi smeli naokoli voziti,« nadaljuje Rudi, ki mu živali pomenijo vse. Tudi zato se je tako boril, da mu jih vrnejo. Zdaj bomo potrebovali dva, morda tri mesece, da si krave toliko opomorejo, da bodo spet vsaj malo spominjale na čredo, kot smo jo imeli pred odvzemom. Krave so domov prišle shujšane. Saj bo kdo rekel, da govorim subjektivno, a pogled na stegno pove vse,« je slikovit Rudi.

Da si sin le ne bo premislil

V Venišah pri Krškem FOTO: Drago Perko
V Venišah pri Krškem FOTO: Drago Perko

»Še danes trdim, da so imeli ti, ki so to izvedli, nam odpeljali krave, slabe namene. Tega, kar se nam je zgodilo, ne privoščim nikomur. To je bridka izkušnja, ki je močno zaznamovala našo družino. Imeli smo težave, voda nam je povzročala minulo jesen veliko preglavic, ne le nam. Prepričan sem, da bi vsak drug inšpektor ravnal drugače,« se še enkrat ozre na dejanje inšpektorice Danuše Štiglic. Rudi upa, da zaradi vseh teh kolobocij sin Timotej ne bi obupal. Še lani je bilo mišljeno, da bo nadaljeval družinsko tradicijo. »Upam in želim si, da ostane doma in kot mladi prevzemnik nadaljuje kmetovanje. Da mu le niso vsi ti postopki vzeli volje in veselja do kmetovanja. Z ženo naju tistega novembra ni bilo doma, sin Timotej je bil sam. Sam se ne bojim nobenega inšpektorja, če ima razumne namene, ne pa da kar pride in zapleni vse, kar smo imeli,« sklene Rudi Možgan.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije