POSILSTVO
Vsi so šokirani nad sodstvom: Bila je 'prisiljena', ne pa posiljena?
Pravno zapletena zgodba in različna stališča sodišč. Primorcu zaradi prekvalifikacije nižja kazen.
Odpri galerijo
Primorec je napadel družinsko prijateljico. FOTOGRAFIJI: Guliver/getty Images
LJUBLJANA – Primorec, ki je za zadovoljitev svoje spolne sle uporabil silo in spolno napadel družinsko prijateljico, bo šel za zapahe. A ne za leto in tri mesece, kolikor so mu sprva prisodili okrožni sodniki, temveč le za deset mesecev.
Primorca so obsodili, ker je 11. oktobra 2015 v otroški sobi svojega stanovanja spolno napadel pijano družinsko prijateljico in z njo spolno občeval proti njeni volji. Novogoriško okrožno sodišče je v njegovem ravnanju prepoznalo znake kaznivega dejanja posilstva in mu izreklo leto in tri mesece zapora, koprski višji sodniki pa so zavzeli drugačno stališče. Menili so, da ni mogoče govoriti o kaznivem dejanju posilstva, saj je obtoženi silo zoper žrtev uporabil šele tedaj, ko se je žrtev prebudila in ga začela odrivati z rokami, on pa ji je z roko prekril usta in jo s silo telesa pod seboj držal toliko časa, da je končal spolni odnos.
Po mnenju višjih sodnikov ne gre za posilstvo, kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa oziroma zato, da spolni odnos dokonča.
Višje sodišče je zato spremenilo pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja iz posilstva v kaznivo dejanje spolnega napada na slabotno osebo in mu določilo leto dni zapora. A višji sodniki so odločili napak, je ugotovilo vrhovno sodišče, sodbo razveljavilo in spis vrnilo kolegom na višje sodišče v novo sojenje z napotki.
Čeprav je bila odločitev višjih sodnikov, ko so dejanje obtoženega opredelili kot zlorabo slabotne osebe, napačna in čeprav ni nikakršnega dvoma, da do spolnega odnosa ni prišlo sporazumno, višji sodniki v ponovnem odločanju obtoženega niso mogli obsoditi za posilstvo, kar je hujše kaznivo dejanje, ki se kaznuje strožje, saj je pritožbo na vrhovno sodišče vložil obtoženi, sodišče pa v ponovljenem sojenju sodbe ne sme spremeniti v škodo obtoženega, torej v kaznivo dejanje posilstva, kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe pa ni bilo dokazano.
Zato višjemu sodišču ni ostalo drugega, kot da Primorca spozna za krivega drugega kaznivega dejanja – tokrat prisiljenja, kar se kaznuje še blažje od obeh omenjenih. Nova kazen je tokrat še nižja, deset mesecev zapora. Pravno izjemno zapletena zgodba je s tem končana. Vsaj na sodišču, vprašanje pa je, kdaj bo nanjo pozabila žrtev.
Sodniki so mu najprej prisodili leto in tri mesece zapora.
Primorca so obsodili, ker je 11. oktobra 2015 v otroški sobi svojega stanovanja spolno napadel pijano družinsko prijateljico in z njo spolno občeval proti njeni volji. Novogoriško okrožno sodišče je v njegovem ravnanju prepoznalo znake kaznivega dejanja posilstva in mu izreklo leto in tri mesece zapora, koprski višji sodniki pa so zavzeli drugačno stališče. Menili so, da ni mogoče govoriti o kaznivem dejanju posilstva, saj je obtoženi silo zoper žrtev uporabil šele tedaj, ko se je žrtev prebudila in ga začela odrivati z rokami, on pa ji je z roko prekril usta in jo s silo telesa pod seboj držal toliko časa, da je končal spolni odnos.
10
mesecev bo preživel za rešetkami.
mesecev bo preživel za rešetkami.
Po mnenju višjih sodnikov ne gre za posilstvo, kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa oziroma zato, da spolni odnos dokonča.
Višje sodišče je zato spremenilo pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja iz posilstva v kaznivo dejanje spolnega napada na slabotno osebo in mu določilo leto dni zapora. A višji sodniki so odločili napak, je ugotovilo vrhovno sodišče, sodbo razveljavilo in spis vrnilo kolegom na višje sodišče v novo sojenje z napotki.
Primorec je napadel družinsko prijateljico. FOTOGRAFIJI: Guliver/getty Images
Čeprav je bila odločitev višjih sodnikov, ko so dejanje obtoženega opredelili kot zlorabo slabotne osebe, napačna in čeprav ni nikakršnega dvoma, da do spolnega odnosa ni prišlo sporazumno, višji sodniki v ponovnem odločanju obtoženega niso mogli obsoditi za posilstvo, kar je hujše kaznivo dejanje, ki se kaznuje strožje, saj je pritožbo na vrhovno sodišče vložil obtoženi, sodišče pa v ponovljenem sojenju sodbe ne sme spremeniti v škodo obtoženega, torej v kaznivo dejanje posilstva, kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe pa ni bilo dokazano.
Po mnenju višjih sodnikov ne gre za posilstvo, kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa oziroma zato, da spolni odnos dokonča.
Zato višjemu sodišču ni ostalo drugega, kot da Primorca spozna za krivega drugega kaznivega dejanja – tokrat prisiljenja, kar se kaznuje še blažje od obeh omenjenih. Nova kazen je tokrat še nižja, deset mesecev zapora. Pravno izjemno zapletena zgodba je s tem končana. Vsaj na sodišču, vprašanje pa je, kdaj bo nanjo pozabila žrtev.
