TATOVI VOZIL
Sedem jih je priznalo, trije oproščeni
Ni dokazov, da je trojica del združbe tatov, specializirane za drage avtomobile.
Odpri galerijo
Kradli so visokocenovne avtomobile. FOTO: Pixabay
Sedmerica članov hudodelske združbe, ki se je specializirala za tatvine avtomobilov visokega cenovnega razreda od Domžal, Mengša, Ljubljane in Škofje Loke pa vse do Vojnika, Celja, Novega mesta in Sežane, je pred leti priznala krivdo in bila pravnomočno obsojena. Jan (prej se je imenoval Bekir) Kamili, Damir Majetić in Đojo Kunešević krivde niso priznali, ljubljansko okrožno sodišče pa jih je pred nekaj meseci nepravnomočno oprostilo.
Kriminalisti so prvi vlom obravnavali spomladi 2012, do avgusta 2012, ko so tatovom stopili na prste, so ti ukradli 18 avtov. Potem ko so vlomili skozi vhodna vrata, kletna okna ali garaže, so v hiši poiskali avtomobilske ključe in odpeljali drage jeklene konjičke. V pol leta so povzročili za več sto tisoč evrov škode.
V sodnem postopku se je znašlo enajst obtožencev, čeprav so preiskovalci prepričani, da jim je pomagalo še več ljudi. Glavna organizatorja hudodelske združbe Nejad Majetić in Samir Sejfović sta bila hkrati tudi glavna vlomilca, medtem ko so jima drugi pomagali, večinoma s prevozi (vlomilcev ali avtov). Sejfović je bil obsojen na enotno kazen šest let in devet mesecev, Majetić, ki je imel še stare grehe, na devet let in pol zapora, drugi so jo odnesli s pogojno zaporno oziroma denarno kaznijo.
Kamili, Majetić in Kunešević so očitke zanikali. Da niso bili del združbe, so trdili tudi že obsojeni, ki so na sojenju trojici nastopili kot priče, pa tudi preostali dokazi tega niso potrdili. Za obstoj udeležbe v hudodelski združbi, kar jim je očitalo tožilstvo, se namreč zahteva kaj več kot le poznanstvo ali občasni stiki med obdolženimi, tožilstvo pa ni ponudilo dokazov za svoje očitke niti jih ni do konca dokaznega postopka pojasnilo. Ob tem je sodnik Ciril Keršmanc v sodbi okrcal tožilstvo, da je opravilo precej slabo delo.
Na izrecen poziv, naj pojasni, v kakšnem kontekstu so predlagani posamezni dokazi relevantni za dokazovanje prav glede treh obdolženih, se je tožilka, ki je obravnavala zadevo, pogosto znašla brez komentarja.
Izkazalo se je celo, da dokazov, ki jih je predlagala, pred tem ni ne poslušala ne prebrala, namesto da je specificirala dokazne predloge, jih je umikala, napačno je pravno kvalificirala očitek Kamiliju, v očitkih pa vrvi nelogičnosti in neskladij z dejanskim stanjem, je razbrati iz sodbe.
Tako je tožilstvo Kamiliju v modifikaciji obtožbe očitalo sostorilstvo pri dveh velikih tatvinah, Majetiću in Kuneševiću pa pomoč pri tem, čeprav tako iz zagovora obdolženih kakor dokazov izhaja, da ju je soobtoženi prosil za prevoz ukradenega avtomobila šele po tatvini. Zato bi mu kvečjemu lahko očitalo pomoč po storitvi dejanja, pregon za to kaznivo dejanje pa je glede na zagroženo kazen že zastaral.
Storilci niso imeli nobenih ovir vstopiti niti v spalnico, medtem ko so stanovalci spali. FOTO: Shutterstock
Kriminalisti so prvi vlom obravnavali spomladi 2012, do avgusta 2012, ko so tatovom stopili na prste, so ti ukradli 18 avtov. Potem ko so vlomili skozi vhodna vrata, kletna okna ali garaže, so v hiši poiskali avtomobilske ključe in odpeljali drage jeklene konjičke. V pol leta so povzročili za več sto tisoč evrov škode.
V sodnem postopku se je znašlo enajst obtožencev, čeprav so preiskovalci prepričani, da jim je pomagalo še več ljudi. Glavna organizatorja hudodelske združbe Nejad Majetić in Samir Sejfović sta bila hkrati tudi glavna vlomilca, medtem ko so jima drugi pomagali, večinoma s prevozi (vlomilcev ali avtov). Sejfović je bil obsojen na enotno kazen šest let in devet mesecev, Majetić, ki je imel še stare grehe, na devet let in pol zapora, drugi so jo odnesli s pogojno zaporno oziroma denarno kaznijo.
Ni dokazov
Kamili, Majetić in Kunešević so očitke zanikali. Da niso bili del združbe, so trdili tudi že obsojeni, ki so na sojenju trojici nastopili kot priče, pa tudi preostali dokazi tega niso potrdili. Za obstoj udeležbe v hudodelski združbi, kar jim je očitalo tožilstvo, se namreč zahteva kaj več kot le poznanstvo ali občasni stiki med obdolženimi, tožilstvo pa ni ponudilo dokazov za svoje očitke niti jih ni do konca dokaznega postopka pojasnilo. Ob tem je sodnik Ciril Keršmanc v sodbi okrcal tožilstvo, da je opravilo precej slabo delo.
Na izrecen poziv, naj pojasni, v kakšnem kontekstu so predlagani posamezni dokazi relevantni za dokazovanje prav glede treh obdolženih, se je tožilka, ki je obravnavala zadevo, pogosto znašla brez komentarja.
Izkazalo se je celo, da dokazov, ki jih je predlagala, pred tem ni ne poslušala ne prebrala, namesto da je specificirala dokazne predloge, jih je umikala, napačno je pravno kvalificirala očitek Kamiliju, v očitkih pa vrvi nelogičnosti in neskladij z dejanskim stanjem, je razbrati iz sodbe.
Za obstoj udeležbe v hudodelski združbi se zahteva kaj več kot le poznanstvo ali občasni stiki med obdolženimi.
Tako je tožilstvo Kamiliju v modifikaciji obtožbe očitalo sostorilstvo pri dveh velikih tatvinah, Majetiću in Kuneševiću pa pomoč pri tem, čeprav tako iz zagovora obdolženih kakor dokazov izhaja, da ju je soobtoženi prosil za prevoz ukradenega avtomobila šele po tatvini. Zato bi mu kvečjemu lahko očitalo pomoč po storitvi dejanja, pregon za to kaznivo dejanje pa je glede na zagroženo kazen že zastaral.
