POŽAR V KAMPUSU

Kje so listine? Univerza od direktorjev zahteva 2,62 milijona

Sodišče presoja, ali je bila za požar v kampusu kriva malomarnost. Izgubljena dokumentacija.
Fotografija: Požar je izbruhnil okrog pol osmih zvečer. FOTO: Moni Černe
Odpri galerijo
Požar je izbruhnil okrog pol osmih zvečer. FOTO: Moni Černe

22. oktobra 2017 se je v Izoli zgodila vremenska katastrofa. Med Savudrijo in Trstom je udarilo 3160 strel, od tega 1000 v zemljo. Treskalo je dve uri tako rekoč brez prestanka, voda je v nekaterih kleteh tamkajšnjih blokov segala tudi do 1,8 metra visoko. Meteorna voda je nosila kamenje in blato, vdirala v kleti, pritličja, poplavila dvorišča, trge in ceste. Izolski kampus Livade Univerze na Primorskem je tistega dne utrpel gromozansko škodo.

A čeprav je univerza z Andrejem Gorjupom, direktorjem družb Optima OSN Inženiring in Optima Studio inženirske dejavnosti, ki je podpisal pogodbo za dokončanje elektroinštalacij, sklenila sporazum, da je šlo za naravno katastrofo, se organi pregona s tem ne strinjajo. Tožilstvo je vložilo obtožni predlog tudi proti Ivu Blaževiču, direktorju podjetja Elita IB, ki je opravil gradbeni nadzor nad vgradnjo elektroinštalacij, napeljavami in napravami na novogradnji kampusa.

V kampusu je okoli pol osmih zvečer izbruhnil požar. Ogenj je uničil inštalacije, arhiv, materiale in raziskovalno opremo. Ugotovili so, da je zagorelo v električni omarici, nameščeni v kleti, ogenj pa se je nato po jašku razširil navzgor. Vzrok požara naj bi bil vdor in preboj vode do elektroinštalacij, kar je povzročilo kratki stik. Sodni izvedenec in direktor naj bi iz malomarnosti ravnala v nasprotju s predpisi in tehničnimi pravili. Gorjup domnevno ni zagotovil požarne varnosti objekta, požarne odpornosti prehodov, inštalacij ter ustrezne zatesnitve, kablov in vodnikov bojda ni zaščitil pred zunanjimi mehanskimi vplivi. Blaževič je, tako tožilstvo, spregledal, da izvajalec elektroinštalacij ni izvedel vsega potrebnega za zagotovitev varnosti. Voda je menda s strehe, čez katero so bili speljani električni kabli, ki niso bili ustrezno tesno izvedeni, po vertikalnem jašku stekla v notranjost objekta, vse do električne omarice v kleti. Preiskovalci so prepričani, da sta za škodo odgovorna direktorja, ki sta pri gradbeni dejavnosti povzročila splošno nevarnost, koprsko državno tožilstvo je zoper njiju vložilo obtožni predlog. Univerza od njiju zahteva 2,62 milijona evrov odškodnine, ker objekta pet let ni mogla uporabljati, medtem so morali plačevati najemnino za dodatne prostore. Z umestitvijo novih vsebin v objekt je sanacija stala 3,2 milijona evrov.

Kje so listine?

Septembra lani je sodnik koprskega okrajnega sodišča Miha Špilar opravil narok, v petek pa sta Blaževič in Gorjup znova sedla na zatožno klop. Obtoženca krivdo odločno zanikata, Blaževič med sojenjem nestrinjanje s kazenskim pregonom tudi pokaže. Gorjupov odvetnik Franc Rojko je zatrdil, da njegova stranka nima osebnosti, da bi zagrešila kaznivo dejanje, prav tako ga takrat ni bilo na prizorišču. Poudaril je, da dokler ne bo dokumentacije projekta izvedenih del (PID) in projekta za izvedbo del (PZI), ki je bila izgubljena, obrambe ne more pripraviti. »Izgubljena je ključna dokumentacija, na osnovi katere bi obdolženec dokazal svojo nedolžnost, kar je milo rečeno nenavadno.« S tem se nista strinjala sodnik in državna tožilka Ika Leban.

Gorjup, ki je zagovor v petek dopolnil, je poudaril, da so objekt prevzeli po stečaju glavnega izvajalca CPG Grosuplje. Pričal je, da ob tehničnem pregledu leta 2015 niso odkrili večjih pomanjkljivosti, odgovorni vodja del pa ni bil sam. Blaževič je povedal, da ni povzročil splošne nevarnosti, zagovor pa bo dopolnil, ko bo oškodovanka, ki jo zastopa Velimir Cugmas, našla izgubljeno dokumentacijo. Njegova zagovornica Maja Koršič Potočnik je prepričana, da »v tem kazenskem postopku nekaj močno smrdi. PID in PZI so verodostojne listine, z žigi in podpisi, dokumentacija, zasežena na univerzi, pa nima narave uradnih listih, lahko so jih predrugačili,« je dejala Koršič Potočnikova. Blaževič, ki je skoraj dvajset let sodni izvedenec, je spomnil na besede investitorja, da so bili dobri nadzorniki. Po njunem se je zgodila naravna katastrofa, ob 120-letnih vodah je na tem območju udarilo še 3000 strel. Prav tako ne vesta, ali so njuni nasledniki redno vzdrževali in servisirali potrebno. Slišati je bilo, da so ti preselili električno omarico v klet, dizelski agregat pa v nezavarovano ograjo s smetmi.

Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika. FOTO: Moni Černe
Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika. FOTO: Moni Černe

Vodja kriminalistične preiskave Boris Pezdirc je bil v svojem dolgotrajnem pričanju natančen. »Do stika je prišlo v električni omarici. Jašek bi moral biti zatesnjen, tako se požar ne bi širil. Zaščita je bila neprimerna, plošča med etažami ni bila zalita, med slednjimi ne sme biti pretoka zraka.« Dodal je, da voda ni prišla od zunaj, kot trdita obtožena. Ker je scefralo plastične cevi, je prišlo do eksplozije.« Zavrnil je obrambo, ki trdi, da je zagorelo zaradi indirektnega in direktnega udara strele. »Strokovnjak NFL bi udar strele prepoznal,« je bil odločen.

Vodja gasilske intervencije koprskih poklicnih gasilcev je pričal, da so bili tudi požarni alarmi vezani na Sintal Obalo, četudi gre za javno univerzo, o požaru pa jih je obvestil angleško govoreči študent. »S termo kamero smo ugotovili, da gori komplet vertikala, zgorela je skozi tri nadstropja. V šestih urah smo pogasili in prezračili prostor. Gostota dima in temperature so bile enormne,« se je spominjal. 

Zastopnik oškodovanke Velimir Cugmas FOTO: Moni Černe
Zastopnik oškodovanke Velimir Cugmas FOTO: Moni Černe

Andrej Gorjup s svojim zagovornikom Francem Rojkom FOTO: Moni Černe
Andrej Gorjup s svojim zagovornikom Francem Rojkom FOTO: Moni Černe

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije