Do smrti zbil 18-letnika

NOVO MESTO – Le nekaj dni pred šesto obletnico tragedije na Ljubljanski cesti v Novem mestu, kjer je po trku z BMW X6 umrl 18-letni Lenart Krevs, se je domnevni krivec za to nesrečo, Zlatko Zagorc, vrnil na novomeško okrožno sodišče. Čeprav je zaradi tega že bil obsojen in je od dosojenih šest let in sedem mesecev prestal že eno leto in pol zapora, je z razveljavitvijo sodbe celotno zadevo na sam začetek postavilo vrhovno sodišče.

Sodnica Mojca Hode ga je pet let od prvega predobravnavnega naroka spet želela vprašati, ali prizna krivdo za storitev kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, saj je, tako tožilstvo, 30. aprila 2013 ob 20.45 vozil pod vplivom alkohola (v krvi je imel najmanj 0,86 promila) in s hitrostjo najmanj 91,5 km/h, čeprav je ta omejena na 50 km/h. Trčil je v Krevsa, ki se je takrat pravilno nasproti pripeljal s skuterjem.

A do tistih, za predobravnavne naroke značilnih odgovorov, »da, priznam« ali pa »ne, ne priznam,« tokrat sploh niso prišli. Lahko bi rekli, da je iz minute v minuto ozračje med Dejanom Rituperjem, zagovornikom obtoženega, in Jožetom Oberstarjem, pooblaščencem oškodovank, Lenartove mame Karmen Krevs in sestre Nastje, postajalo vse bolj napeto.

Komaj je prišel na sodišče

Oberstarja so zmotili predlogi Zagorčevega zagovornika, da bi predobravnavni narok spet prestavili. Pa tudi, da bi, še preden bi ga povprašali o tem, ali krivdo prizna ali ne, zaslišali še dva sodna izvedenca. In sicer, ali se je Zagorc sploh sposoben udeleževati obravnav. Rituper je pojasnil, da je še na tokratni narok njegov klient komaj pristopil, in to ob pomoči zdravil proti tesnobnim napadom in depresiji. Četudi je sodnica sprva menila, da je to nepotrebno, saj sta oba izvedenca v mnenju natančno ocenila, da je Zagorc sposoben sodelovati na sojenju, in sicer po eno uro s premori, je na koncu predlogu ugodila in narok prestavila na 16. maj.

»Obtoženca poznam od malega, prav tako dobro poznam njegovega zagovornika, in pozivam sodišče, naj ne naseda procesnim zlorabam obeh,« je bil jasen Oberstar in dodal, da lahko dokažejo, da je obtoženi povsem sposoben aktivno sodelovati v postopku. Rituper je očitke zanikal in nadaljeval, da ima Zagorc občutek, da oškodovanki zasledujeta samo še premoženjsko korist. Kot je bilo mogoče razumeti, naj bi šlo v ozadju za sklenitev nekega posebnega dogovora v zameno za dodatno odškodnino.

Oberstar je nato razložil, da so se pogovori začeli na Zagorčevo pobudo, »zato, da bi se mu zmanjšala kazen«. Pri čemer pa niso bili sklenjeni nikakršni dogovori, ampak so le izmenjali predloge, »ki pa so tajni«. Zato je Rituperju očital kršitev kodeksa odvetniške etike, saj da je razkril tajne podatke. »Želel sem plačati odškodnino, da se ta postopek konča. Ne vem, zakaj bi morali trpeti. Trpijo oni in trpimo mi,« je vskočil Zagorc in tožilcu sporočil, naj predlaga kazen, »ki bo poštena za mene«. »Pa še odškodnino bom dal.«

Bo priznal krivdo?

Do besede je nato le prišel tožilec Bojan Avbar, ki je z latinskim rekom, naj ničesar ne naredimo jezni, poskušal pomiriti vroče strasti. Kar se tiče pogajanj v zvezi z višino kazni v zameno za priznanje krivde, pa je povedal, da mora tudi sam skrbeti za zaupanje javnosti, zato to ne more potekati kar na hodnikih, po telefonu ali na kavicah, ampak na formalnopravni način. Tako Zagorc kot Rituper sta tožilca pozvala, naj ju na uradni način povabi na tožilstvo v zvezi s pogajanji. In od njega dobila obljubo, da bo to tudi storil.