NA KOŽO

Komentar Dušana Malovrha: Bel kombi

Če bi imel bombone, bi jim jih najbrž ponudil, saj veste: palica in korenček.
Fotografija: Še dobro, da nisem imel ničesar pri roki. FOTO: Hannamariah, Getty Images
Odpri galerijo
Še dobro, da nisem imel ničesar pri roki. FOTO: Hannamariah, Getty Images

Vedno je tam za pol ducata predšolskih otrok, ki jih varuje – dedek, bi rekel na prvi pogled. Sivolas in prilično zguban jih čuva, da se ne zaigrajo preveč in v navdušeni brezskrbnosti slučajno ne skočijo na cesto. Ni glavna, je pa dovolj prometna, da bi se lahko hitro kaj zgodilo, če deca ne bi bila pod komando. Zadnjič pa gospoda pastirja ni bilo.

K sreči sem z glavne na stransko zavil dovolj oprezno in počasi, da sem lahko še varno ustavil. Otročad, nemirna kot živo srebro, se mi je s pločnika zlila pred avto. Zabremzam in čakam, torej, oni pa kot v čudo nevideno gledajo v moj bel avto, kot da smo v zakotju črne celine. Spustim šipo in se ne jezim, le odpredavam lekcijo iz CPP, se pravi cestnoprometnih predpisov. Ampak dva najbolj navihana kozlička še kar tekata s pločnika pred avto in nazaj na pločnik. Izzivata me kot bika v areni. Nato zaigram na karto odgovornosti: najstarejšega v krdelcu razglasim za glavnega in ga zadolžim, da poskrbi za ta male. Rečeno, storjeno.

Če bi imel sladkarije, bi jim jih najbrž ponudil, saj veste: palica in korenček. Morda bi opozorila, obogatena s sladkarijo, bolj zalegla. Ampak še dobro, da nisem imel ničesar pri roki. Ne dvomim namreč, da bi moj razgovor z mularijo o varnosti v prometu, podkrepljen z bombonom ali liziko, kak mimoidoči prehitro razumel kot nadlegovanje mladoletnih. In bel osebni avto zgolj zaskrbljenega voznika bi se po dveh, treh ovinkih agencije rekla kazala hitro spremenil v bel kombi nevarnega pedofila, ki otroke sredi belega dne in sredi mesta lovi na cuker.

Sumljivih kombijev, iz katerih prežijo na naše otroke, je vsako leto več. Iz šole sem zadnjič dobil obvestilo, da je otrok staršem povedal za roko, ki mu je iz kombija dala bombon. Ali nekaj podobnega. Po prijavi na policijo se je izkazalo, da je bila roka v bistvu prijazna, nič ne bi storila – pripadala je staršu drugega učenca iste šole. No, previdnost ni nikoli odveč. Šolniki nas opozarjajo, da naj se otroci ne pogovarjajo z neznanci in od njih ničesar ne jemljejo. Da pa vsi kombiji vendarle niso sumljivi.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije