NA EKS
Kolumna Marije Mice Kotnik: Raje posrani kot brez mobija
Stranišče velja za iznajdbo, ki je rešila več življenj kot katera koli druga v zgodovini človeštva.
Odpri galerijo
Na svetu ima več ljudi mobilne telefone kot stranišče. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Oni dan mi je v branje prišel zanimiv zapis, da je danes svetovni dan stranišč. Le kaj si bodo še izmislili, sem se nasmehnila, a me je firbec vseeno toliko matral, da sem besedilo prebrala. Ugotovila sem, da ta dan zaznamujemo že kar nekaj časa, in tam je pisalo tudi, da ima na svetu več ljudi mobilne telefone kot stranišče. Urejene sanitarije naj bi na naši zemeljski obli imelo namreč malo več kot polovica vseh zemljanov, približno 4,5 milijarde ljudi, mobilnike pa kar pol milijona ljudi več.
Na prvo misel je to kar težko razumeti, a če bolje pomislimo, niti ni tako presenetljivo. Če sodim po objavah na družabnih omrežjih raznih bolj ali manj bogatih in velepomembnih zvezdniških staršev, imajo mobilnike namreč že otroci v najrosnejših letih, tako rekoč še dojenčki. S takimi res nepomembnimi objavami za kogar koli želijo verjetno na vsak način vsemu svetu povedati, kako pameten in nadarjen je njihov eno- ali dveletnik. No, oni že vedo, kaj je bolj pomembno za otroka; ali mulec pri dveh letih zna iti sam na kahlico ali pa zna sam upravljati mobitel? Pa kaj če bo še nekaj let posran hodil naokrog, glavno, da ima najbolj moderen mobitel, kajne, bi lahko malce zlobno zapisali.
Kakor koli, kot so se odločili pri Združenih narodih, svetovni dan stranišč praznujemo že vrsto let. Namen je preprost: dandanes, ne glede, ali živimo v supertehnološki dobi, v kateri nas obvladujeta tehnika in umetna inteligenca, se vse premalo zavedamo, kako pomembne so urejene sanitarne razmere; navsezadnje stranišče obiščemo več kot 2500-krat na leto, verjamem, da tisti, ki imajo težave s črevesjem, še večkrat. Kar pa ni zanemarljiva številka in zato bi bilo mogoče res prav, da tej tematiki začnemo namenjati več pozornosti.
Še posebno če je vobče znano, da danes poltretja milijarda (2,6 milijarde) ljudi po vsem svetu, vključno z milijardo otrok, živi brez oziroma nima ustreznih toaletnih prostorov. In prav pomanjkanje stranišč zelo ogroža njihovo zdravje, opozarjajo tisti, ki so za to pristojni. Znano je dejstvo, da so posledica nezadostne higiene precej hude in uničujoče bolezni, kot so kolera, malarija, griža in tifus, ki se lahko bliskovito širijo in k temu zelo prispevajo.
Če lahko verjamemo slovenskim uradnim statistikom, potem v Sloveniji pretiranih težav s toaletnimi prostori nimamo, saj naj bi se stanje pri nas v zadnjih letih precej izboljšalo. »Delež oseb, ki imajo dostop do stranišča v stanovanju, se je znatno povečal. To izkazujejo tudi podatki iz popisov prebivalstva in stanovanj: leta 1971 je imelo stranišče v stanovanju 54 odstotkov prebivalcev, nato se je delež hitro povečeval in leta 2011, ko smo imeli pri nas zadnji popis prebivalstva, ga je imelo 97 odstotkov.«
Kakor koli, stranišče velja za iznajdbo, ki je rešila več življenj kot katera koli druga v zgodovini človeštva. Pa naj si kdor koli misli kar koli. Tisti, ki po svetu hodijo z mobilnimi napravami in ocenjujejo, da bodo zamudili konec sveta, če ne bodo vanj buljili vsakih pet sekund, pa še najbolj. Vsekakor drži, da bi brez mobilnega telefona zlahka funkcionirali, pač ne bi bili dosegljivi vedno, vsakomur in vsepovsod, brez ustreznih sanitarnih prostorov pa bolj težko.
No, in še nekaj: Slovenci smo besedo stranišče dobili s člankom v Novicah leta 1844; takrat se je po navedbah Slovenske kronike 19. stoletja prvič pojavila v pisnih virih. V drugi polovici 19. stoletja sta se v slovenskih mestih začela uveljavljati vodovod in kanalizacija in to je omogočilo ureditev modernih angleških stranišč na izplakovanje. Zaradi visokih stroškov predelave si te modernizacije niso mogli privoščiti vsi, temveč le bogatejši meščani.
Širša uporaba se je pojavila šele v 20. stoletju.
Danes pa so nam mobiji, ki nas poneumljajo nemalokrat bolj, kot pa nam rešujejo bivanje, bolj pomembni kot urejene higiensko-sanitarne razmere, ki v bistvu rešujejo življenja. Dodaten komentar k temu je pravzaprav odveč.
Hudo je, če ga v stanovanju ni.
Na prvo misel je to kar težko razumeti, a če bolje pomislimo, niti ni tako presenetljivo. Če sodim po objavah na družabnih omrežjih raznih bolj ali manj bogatih in velepomembnih zvezdniških staršev, imajo mobilnike namreč že otroci v najrosnejših letih, tako rekoč še dojenčki. S takimi res nepomembnimi objavami za kogar koli želijo verjetno na vsak način vsemu svetu povedati, kako pameten in nadarjen je njihov eno- ali dveletnik. No, oni že vedo, kaj je bolj pomembno za otroka; ali mulec pri dveh letih zna iti sam na kahlico ali pa zna sam upravljati mobitel? Pa kaj če bo še nekaj let posran hodil naokrog, glavno, da ima najbolj moderen mobitel, kajne, bi lahko malce zlobno zapisali.
Kakor koli, kot so se odločili pri Združenih narodih, svetovni dan stranišč praznujemo že vrsto let. Namen je preprost: dandanes, ne glede, ali živimo v supertehnološki dobi, v kateri nas obvladujeta tehnika in umetna inteligenca, se vse premalo zavedamo, kako pomembne so urejene sanitarne razmere; navsezadnje stranišče obiščemo več kot 2500-krat na leto, verjamem, da tisti, ki imajo težave s črevesjem, še večkrat. Kar pa ni zanemarljiva številka in zato bi bilo mogoče res prav, da tej tematiki začnemo namenjati več pozornosti.
Stranišče velja za iznajdbo, ki je rešila več življenj kot katera koli druga v zgodovini človeštva.
Še posebno če je vobče znano, da danes poltretja milijarda (2,6 milijarde) ljudi po vsem svetu, vključno z milijardo otrok, živi brez oziroma nima ustreznih toaletnih prostorov. In prav pomanjkanje stranišč zelo ogroža njihovo zdravje, opozarjajo tisti, ki so za to pristojni. Znano je dejstvo, da so posledica nezadostne higiene precej hude in uničujoče bolezni, kot so kolera, malarija, griža in tifus, ki se lahko bliskovito širijo in k temu zelo prispevajo.
Na svetu ima več ljudi mobilne telefone kot stranišče. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Če lahko verjamemo slovenskim uradnim statistikom, potem v Sloveniji pretiranih težav s toaletnimi prostori nimamo, saj naj bi se stanje pri nas v zadnjih letih precej izboljšalo. »Delež oseb, ki imajo dostop do stranišča v stanovanju, se je znatno povečal. To izkazujejo tudi podatki iz popisov prebivalstva in stanovanj: leta 1971 je imelo stranišče v stanovanju 54 odstotkov prebivalcev, nato se je delež hitro povečeval in leta 2011, ko smo imeli pri nas zadnji popis prebivalstva, ga je imelo 97 odstotkov.«
Kakor koli, stranišče velja za iznajdbo, ki je rešila več življenj kot katera koli druga v zgodovini človeštva. Pa naj si kdor koli misli kar koli. Tisti, ki po svetu hodijo z mobilnimi napravami in ocenjujejo, da bodo zamudili konec sveta, če ne bodo vanj buljili vsakih pet sekund, pa še najbolj. Vsekakor drži, da bi brez mobilnega telefona zlahka funkcionirali, pač ne bi bili dosegljivi vedno, vsakomur in vsepovsod, brez ustreznih sanitarnih prostorov pa bolj težko.
No, in še nekaj: Slovenci smo besedo stranišče dobili s člankom v Novicah leta 1844; takrat se je po navedbah Slovenske kronike 19. stoletja prvič pojavila v pisnih virih. V drugi polovici 19. stoletja sta se v slovenskih mestih začela uveljavljati vodovod in kanalizacija in to je omogočilo ureditev modernih angleških stranišč na izplakovanje. Zaradi visokih stroškov predelave si te modernizacije niso mogli privoščiti vsi, temveč le bogatejši meščani.
Širša uporaba se je pojavila šele v 20. stoletju.
Danes pa so nam mobiji, ki nas poneumljajo nemalokrat bolj, kot pa nam rešujejo bivanje, bolj pomembni kot urejene higiensko-sanitarne razmere, ki v bistvu rešujejo življenja. Dodaten komentar k temu je pravzaprav odveč.
