VELIKAN SEDME UMETNOSTI
Začel pri Hitchcocku, zaslovel z Bondom
Lewis Gilbert, režiser treh filmov o tajnem agentu 007, je v svet režije zakorakal kot pomočnik slovitega mojstra trilerjev.
Odpri galerijo
Lewis Gilbert se je podpisal pod tri filme o Jamesu Bondu. FOTO: Guliver/cover images
Živel je dokaj čudno za človeka v šovbiznisu. Tiho in umirjeno, daleč od medijskega pompa, več kot pol stoletja, vse do njene smrti leta 2005, zvest ženi Hyldi Tafler. Stanovski kolegi Lewisa Gilberta prištevajo med velikane sedme umetnosti, kar je ne nazadnje dokazal tudi s filmom Alfie!, kar petkrat nominiranim za oskarja, na filmskem festivalu v Cannesu pa je dobil posebno nagrado žirije. Zato se je filmski svet odel v črnino, ko je Lewis le malce pred 98. rojstnim dnem za vedno zaspal. »Odšel je mirno v spancu. Bil je čudovit moški z odličnim smislom za humor,« je žalostno novico naznanil njegov sin John Gilbert.
Prve korake v svet filma je Lewis Gilbert storil v 20. letih prejšnjega stoletja kot otroški igralec. Že kmalu je spoznal, da mu je režija bolj pisana na kožo. Kot 19-letni fante je pomagal Alfredu Hitchcocku pri trilerju Jamaica Inn, po koncu druge svetovne vojne pa se je sprva posvetil dokumentarcem, nato pa veliki preboj doživel z nizkopororačunskim filmom leta 1966. Romantična drama Alfie! je med zvezde izstrelila glavnega igralca Michaela Caina, osvojila pet oskarjevskih nominacij – tudi za najboljši film – in prepričala žirijo v Cannesu. Po velikanskem uspehu sta Lewisa za rokav pocukala producenta Harry Saltzman in Albert R. Broccoli ter ga posadila na režijski stolček petega iz serije filmov o Jamesu Bondu, Živiš samo dvakrat s Seanom Conneryjem v glavni vlogi. Pozneje je vihtel taktirko še pri dveh filmih o slovitem vohunu: Vohun, ki me je ljubil in Operacija vesolje, kjer je agenta 007 igral Roger Moore.
V karieri, dolgi več kot 60 let, je posnel nad 40 filmov, pri mnogih je sodeloval tudi kot producent in scenarist. Leta 1989 je za film Shirley Valentine prejel bafto, še tri leta pozneje pa za prispevek umetnosti posebno priznanje organizacije Variety Club of Great Britain.
Med prvimi, ki so izrekli sožalne besede ob režiserjevi smrti, sta bila Michael G. Wilson in Barbara Broccoli, producenta Jamesa Bonda, prepričana, da je z Gilbertom odšel veliki gospod, ki je v filmski industriji pustil neizbrisen pečat. »Njegova zapuščina bo živela večno,« pa se je oglasila tudi družina Rogerja Moora ter dodala, da je bil Lewis eden igralčevih najljubših režiserjev.
Prve korake v svet filma je Lewis Gilbert storil v 20. letih prejšnjega stoletja kot otroški igralec. Že kmalu je spoznal, da mu je režija bolj pisana na kožo. Kot 19-letni fante je pomagal Alfredu Hitchcocku pri trilerju Jamaica Inn, po koncu druge svetovne vojne pa se je sprva posvetil dokumentarcem, nato pa veliki preboj doživel z nizkopororačunskim filmom leta 1966. Romantična drama Alfie! je med zvezde izstrelila glavnega igralca Michaela Caina, osvojila pet oskarjevskih nominacij – tudi za najboljši film – in prepričala žirijo v Cannesu. Po velikanskem uspehu sta Lewisa za rokav pocukala producenta Harry Saltzman in Albert R. Broccoli ter ga posadila na režijski stolček petega iz serije filmov o Jamesu Bondu, Živiš samo dvakrat s Seanom Conneryjem v glavni vlogi. Pozneje je vihtel taktirko še pri dveh filmih o slovitem vohunu: Vohun, ki me je ljubil in Operacija vesolje, kjer je agenta 007 igral Roger Moore.
V karieri, dolgi več kot 60 let, je posnel nad 40 filmov, pri mnogih je sodeloval tudi kot producent in scenarist. Leta 1989 je za film Shirley Valentine prejel bafto, še tri leta pozneje pa za prispevek umetnosti posebno priznanje organizacije Variety Club of Great Britain.
Med prvimi, ki so izrekli sožalne besede ob režiserjevi smrti, sta bila Michael G. Wilson in Barbara Broccoli, producenta Jamesa Bonda, prepričana, da je z Gilbertom odšel veliki gospod, ki je v filmski industriji pustil neizbrisen pečat. »Njegova zapuščina bo živela večno,« pa se je oglasila tudi družina Rogerja Moora ter dodala, da je bil Lewis eden igralčevih najljubših režiserjev.
