Umrl je prijazni orjak iz Harryja Potterja
Navzven je, vsaj pred filmskimi kamerami, dajal vtis velikega, močnega, neupogljivega orjaka. Takšnega imamo Robbieja Coltrana pred očmi zaradi njegovega lika Rubeusa Hagrida, prijaznega velikana mehkega srca iz filmske sage o mladem čarovniku Harryju Potterju.
A v nasprotju z njegovim videzom orjaškega hrasta, ki mu nič ne pride do živega, so bila igralčeva minula leta zaradi osteoartritisa prežeta z nenehno in nevzdržno bolečino, kakršne ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Bolezen ga je priklenila na invalidski voziček, in čeprav je predlani prestal operacijo, ki je te muke vsaj nekoliko omilila in je končno spet lahko prespal noči brez zvijanja od bolečin, se škotskemu zvezdniku zdravje vendar ni popravilo. Poleti je tako odpovedal nastop na londonski konvenciji Comi-Con, zdaj pa je njegovo telo dokončno klonilo. Pri 72 letih je umrl v bolnišnici v škotskem mestecu Larbert. »Imel je izjemen igralski razpon, od imenitne komedije do težke drame,« se mu je ob žalostni novici poklonila škotska prva ministrica Nicola Sturgeon, sledile pa so nadvse ganljive besede slovesa zvezdnikov Harryja Potterja, s katerimi si je bil Robbie tako blizu, kot bi bili njegovi otroci.
Njega ni več, a v svojih filmih bo živel večno. Tega se je škotski igralec, ki sta se mu v kratkem zakonu z Rhono Gemmell rodila Spencer in Alice, zavedal že pred svojim odhodom.
»Zapuščina Potterjevih filmov je, da jih bodo moji otroci in njihova generacija predvajali še svojim otrokom. Nedvomno se jih bo gledalo tudi čez 50 let. In čeprav mene tedaj žal ne bo več, bo Hagrid še vedno tu, živ,« je dejal v kamere posebne televizijske serije ob 20. obletnici prvega iz filmske franšize o Harryju Potterju, ki je v izteku lanskega leta na kup spet privedla celotno filmsko druščino. »Kot Hagrida, ki so ga vzljubili tako otroci kot odrasli, se ga bomo vsi najbolj spominjali,« je prepričana tudi Belinda Wright, ki je ob Robbieju stopala kot njegova agentka kar dolga štiri desetletja.
Neizmerno smešen in izjemno talentiran. Takšen ostaja Coltrane v spominu stanovskih kolegov. »Bil je eden najbolj smešnih ljudi, kar sem jih spoznal, med snemanji nas je vedno grozno nasmejal,« se ga je spomnil Daniel Radcliffe in zavil na tisto snemanje, ko so zaradi nalivov ostali ujeti v koči, »Robbie pa je pripovedoval zgodbe, pokal šale in skrbel, da nista uplahnila dobra volja in zanos. Lahko sem le neizmerno počaščen, da sem imel z njim priložnost delati in ga poznati.« Emma Watson pa ga bo v srcu nosila kot najbolj zabavnega in hkrati sočutnega strica, zaradi katerega so se na snemanju počutili kot velika družina. »Resnično bom pogrešala tvojo ljubečnost, vzdevke, ki si nam jih dejal, tvojo toplino, smeh in objeme.« A niso le mladi igralski zvezdniki tisti, katerih žalovanje je prepojeno s toplimi spomini nanj. »Z Robbiejem sem se vozil iz Manchestra v London. Zanj sem zvijal cigarete, on pa je ta čas razpredal, kako deluje ta svet. Mislim, da se nikoli v življenju nisem tako nasmejal in hkrati toliko naučil kot tedaj,« se mu za poznanstvo in prijateljstvo zahvaljuje Hugh Laurie.
Najbolj nepozaben lik je torej ustvaril s Hagridom, zaradi katerega je dvajset let vsak teden prejemal številna pisma oboževalcev. A ob čarovniški franšizi je bil tudi del bondijade, zaigral je namreč v filmih Zlato oko (GoldenEye) in Vse in še svet (The World Is Not Enough), z detektivsko televizijsko serijo Cracker pa se je kot kriminalni psiholog Fitz prebil v Guinnessovo knjigo rekordov, v kateri si z Michaelom Gambonom deli rekord za tri zaporedne nagrade bafta za najboljšega igralca.
2016. so mu zdravniki postavili diagnozo.
