Princ Harry se spominja reči, ki se niso zgodile
Kraljevi oboževalci, ki so med prvimi v roke dobili biografijo princa Harryja, so onemeli, ko so ugotovili, da je kraljev mlajši sin znova natresel obilo neresnic. Podobno se je zgodilo že predlani, ko sta se zakonca Sussex pogovarjala z Oprah Winfrey, pozneje pa se je izkazalo, da mnogo njunih izjav ni imelo nobenega smisla, da sta govorila o rečeh, ki se niso zgodile, in podobno.
Tokrat je bralce denimo zmotila Harryjeva pripoved o tem, kako mu je mama leta 1997 kupila igralno konzolo xbox, predali pa so mu jo šele po njeni smrti. Nad napravo je bil mladi princ izjemno navdušen, saj je oboževal videoigre. Žal so omenjene konzole na prodajne police prvič prišle šele leta 2001. Princ Harry je nato opisal še svojo ljubezen do določenega diskonta, ki ga je rad obiskal enkrat na leto, ko so oblačila priznanih blagovnih znamk ponujali po znižanih cenah. A se je izkazalo, da pri omenjenem diskontu razprodaj nimajo in jih nikoli niso imeli, saj izdelke, kot je povedal njihov tiskovni predstavnik, vse leto ponujajo po izjemno ugodnih cenah. Vojvoda Susseški si je, kot kaže, izmislil tudi predlog mačehe Camille, ki ju je z Meghan menda želela prepričati, da bi se preselila na Bermude, kjer bi Harry služboval kot generalni guverner, kar naj bi rešilo vse njune težave s kraljevimi, saj bi bila na tem karibskem otočju daleč od njih. Žal se Harry, preden je zgodbo vključil v biografijo, ni podučil, da Bermudi nimajo generalnega guvernerja. Izkazalo se je tudi, da ne pozna prav dobro svojih prednikov, saj je prepričan, da je bil med njimi kralj Henrik VI., in sicer naj bi bil njegov »prapraprapraprapraded«. To ni mogoče iz preprostega razloga – Henrik VI. je imel sina edinca, ki je umrl kot najstnik in brez otrok.
Črta med spominom in dejstvom je zamegljena, gre za črto, ki je nekje med interpretacijo in dejstvom.
Mačeha naj bi mu ponudila službo generalnega guvernerja Bermudov, kjer pa tega delovnega mesta nimajo.
Na očitke princ Harry še ni odgovoril, najbrž tudi ne bo, se strinjajo poznavalci, mu je pa v bran stopil J. R. Moehringer, njegov pisatelj v senci, ki je za svoje delo prejel že dve Pulitzerjevi nagradi. »Črta med spominom in dejstvom je zamegljena, gre za črto, ki je nekje med interpretacijo in dejstvom,« je besede, ki jih je nekoč izrekla priznana ameriška memoaristka Mary Karr, tvitnil Moehringer ter dodal Harryjevo priznanje: »Moj spomin je moj spomin. Dogodki, ki se jih spomnim in kakor se jih spomnim, so enako resnični kot tako imenovana objektivna dejstva.«
