Ne boji se več košarice s kruhom

Redna, tudi precej intenzivna telesna vadba ter odrekanje. Čeprav so pomembno vlogo pri vsem skupaj vsekakor igrali dobri geni, se Jennifer Aniston lahko zahvali tudi precej strogemu prehranjevalnemu režimu, da ne kaže svojih 52 pomladi.

Njeno vitko, izklesano telo prej govori o dvajsetletnici kot abrahamovki, čeprav se je, da je to dosegla, hollywoodska zvezdnica ogibala košarice s kruhom pa tudi drugim pregreham v obliki ogljikovih hidratov kot hudič križa. Tako je bilo prvega pol stoletja njenega življenja, zrelost ji je zdaj namreč prinesla precej bolj uživaško modrost, da je vse v redu, tudi pekovske poslastice, če jih le uživaš zmerno. »Nehala sem se mučiti. Zdaj si dopustim tudi testenine ali sendvič. Vsi se nekoliko bojimo košare s kruhom, jaz pa ji naposled lahko zabrusim, da se je ne bojim več! Vsaj dokler sem zmerna, ne.«
 

Odkrila pilates

Kot mnoge zvezdnice, ki jih običajne smrtnice nekoliko nevoščljivo opazujejo, je tudi Anistonova skrbno pazila, kaj in kdaj je. Večinoma je sledila prekinitveni dieti, ki ji je dopuščala, da hrano uživa v izbranem dnevnem okencu osmih ur, preostali dve tretjini dneva pa se je postila. »To mi niti ni težko, zame je skoraj naravno, saj mi zajtrkovanje ne odgovarja. Zjutraj sta mi dovolj skodelica kava in šilce kolagena.« Precej bolj zoprno je bilo odrekanje določenim živilskim skupinam, ki pa jih je naposled začela dajati na mizo, in telo se ji zahvaljuje.

»Občutek imam, da telo ceni, da mu dovoljujem hidrate. Skoraj sprašuje me, zakaj sem mu odrekala nekaj, kar ima rado.« Spremenila pa ni le prehrambnih navad, tudi njena telovadba je drugačna kot še lansko jesen, k čemur jo je prisilila poškodba. »Pretiravala sem. Zadala sem si (pre)zahtevne vaje, ko sem obležala. Dobesedno. Padla sem po tleh in se nisem mogla več pobrati, magnetna resonanca je pokazala, da sem si premaknila medvretenčni disk.«



Po začetnem okrevanju in počitku je začela le počasi spet uriti svoje telo, a precej bolj nežno. Odkrila je pilates, ki je nadomestil vse druge napore. Edino, kar upa, da bo sčasoma spet lahko vnesla v dnevno rutino, je tek.
 

Terapevtski kavč

Postala je umirjena, zmerna, pri tem pa so ji pomagali tudi meditacija in obiski terapevta. »Samozavedanje je ključno. Tega sem se naučila na terapevtskem kavču, ki mi je resnično pomagal. Tega nisem potrebovala le zato, ker imam manj zasebnosti kot neslavni ljudje, svoje lahko prida tudi tvoja lastna družina. Nenehna vprašanja, ali bom imela otroka, ali se bom poročila, tega je včasih preveč!« se je odprla Jennifer in dodala, da je zdaj počasi spet pripravljena na to, da v svoje življenje sprejme ljubezen.



»Toda ostala bom pri tradicionalnih zmenkih. Tistih, ko te moški povabi ven in gresta nato na pijačo, na večerjo ali v kino,« zanjo najrazličnejše ljubezenske aplikacije za zmenke nikakor ne pridejo v poštev. Kljub temu meni, da ni nujno, da ljubezen nato tradicionalno pripelje do poroke. »Želim si najti fantastičnega življenjskega sopotnika, s katerim se bova zabavala in uživala življenje. Le to si želim in na to upam. Za to pa nikakor ne potrebujem uradnih dokumentov.« Zakaj le, ko pa sta ji že dva poskusa zakonskega življenja dokazala, da papir ne prinaša garancije, da bo ljubezen obstala.