Igral geja, pokopal kariero: ob poljubu moških zapuščali dvorano
Danes ljudje ob filmskih zgodbah o homoseksualni ljubezni ne odkorakajo zgroženi iz kinodvorane. Ljubezensko zgodbo, kakršno koli, filmarji svobodno pripovedujejo. A ko je leta 1982 v kina prišla drama Making love, ki je sledila poročenemu moškemu, ki se sprijazni s svojo istospolno usmerjenostjo in se zaplete v afero z moškim, je razburkala duhove, ob poljubu dveh moških na velikem platnu pa so ljudje čistunsko odhajali iz kinodvoran.
»Ob premieri je nad filmom lebdel oblak strahu. Ljudi je prisilil, da se soočijo s temo, ki je bila dolgo tabuizirana,« je dejal A. Scott Berg, po čigar zgodbi je nastal film, tedaj precej pred svojim časom. A čeprav je bila drama eden prvih korakov k spreminjanju kolektivnega pogleda na seksualnost in ljubezen ter je mnogim pomagala stopiti iz sence, zavedajoč se, da je ljubezen vselej in v vseh oblikah le dobra in lepa, je igranje geja karieri Harryja Hamlina zadalo nepopravljiv udarec.
Drama Making love je bila prva homoseksualna ljubezenska zgodba, ki jo je kdaj posnel kateri od pomembnejših filmskih studiev.
»Potem sem igral v neodvisnih filmih, televizijskih filmih in serijah, a nikoli več nisem sodeloval pri filmu, za katerim bi stal pomembnejši studio. Preprosto sem nehal dobivati klice na avdicije. Z menoj si niso upali tvegati. Kajti čeprav so vsi vedeli, da sem heteroseksualec, je še vedno vladalo prepričanje, da moram biti, če sem že igral geja, skrivaj istospolno usmerjen. Zato adijo vloge, pri katerih bi vsaj malce zadišalo po romanci med žensko in moškim.«
Odkrižali so se ga
Že ko je sprejel vlogo, je vedel, da je bilo to tvegano. »Vsi so mi govorili, naj je ne sprejmem. Mislim, da jo je studio Twentieth Century Fox tedaj ponudil tako rekoč vsakomur v Hollywoodu, a so jo v strahu, da bi škodovala njihovim karieram, zavračali kot po tekočem traku. Toda sam sem iskal nekaj resnega in nabitega s pomenom, dovolj sem imel filmov o vampirjih, ki napadajo mesteca, kar so mi najpogosteje ponujali,« je igralec ob 40. obletnici nastanka kontroverznega filma zavil v spomine.
Edini, ki ga je podpiral in spodbujal, naj sprejme vlogo, je bil njegov agent. »Ne nazadnje so me vlačili po časopisju zaradi nezakonskega otroka z Ursulo Andress, o moji spolni usmerjenosti torej ni bilo dvoma. Zato je bil moj agent prepričan, da lik homoseksualca ne bi smel slabo vplivati na mojo kariero,« še pomembnejše pa je bilo, da ga je zgodba privlačila, zdelo se mu je, da je sicer drzna, a da jo je nujno povedati.
Strahovi so se uresničili. aradi provokativnega filma studii s Hamlinom niso več želeli imeti opravka, »kar naenkrat so se namreč pojavili dvomi o moji spolni usmeritvi«. A če bi lahko zavrtel čas nazaj in bi se moral odločati še enkrat, bi bila Harryjeva odločitev verjetno enaka. »Koliko drugih lahko reče, da so kot jaz s tem filmom orisali stanje duha nekega časa in imeli vpliv na ljudi. Ob premeri sicer ni požel pozornosti, ki bi si jo zaslužil, a pozneje se mi je ogromno ljudi zanj zahvalilo. Dotaknil se jih je, mnogim je pomagal, da so se nehali skrivati. Ponosen sem nanj.«
