FOTO: Odstranitev maternice praznovala brez oblek

Ko je izvedela, kako nastane novo življenje, si je želela nekega dne postati mama. »Kot majhna deklica sem pod majico tlačila kup perila in ponosno korakala po dnevni sobi. Pozneje, pred televizijskimi kamerami, ko so mi za vlogo pripasali prostetični nosečniški trebušček, sem ga podzavestno gladila in božala,« je ameriška igralka in režiserka Lena Dunham priznala močno željo po otrocih. A usoda ji ni bila naklonjena. Za groznimi bolečinami, s katerimi je zvezdnica živela, se je skrivala endometrioza, ki močno oteži zanositev in lahko povzroči neplodnost. S tegobo se je Lena spopadala tako in drugače, hodila na zdravniške posege, a ni pomagalo. Zato se je težkega srca pred devetimi meseci odločila za odstranitev maternice in dokončno pokopala sanje o nosečnosti. Zaveda pa se, da je bila njena odločitev edina možna in pravilna – po devetih mesecih jo je zaznamovala z objavo nazornih fotografij.

Počivaj v miru, maternica Judy

Režiserka Punc se je že ničkolikokrat razgalila in pokazala zaobljeno telo, največkrat, da bi pridala svoje k izruvanju zakoreninjenih stereotipov o ženskih telesih, ki nimajo skoraj nič skupnega z resničnostjo. Čeprav so njeni oboževalci vajeni gledati njene obline manj ali še manj zakrite, je s serijo nedavnih fotk šokirala. Pokazala je skoraj vse, le najbolj intimne predele je zakrila.


Danes je devetmesečnica od moje histerektomije. Sicer nikoli prej nisem praznovala obletnice devetih mesecev, devetica je malce čudno število, a vendar,« je delila s svojimi tremi milijoni sledilcev na instagramu. »Moje telo je zdaj skoraj zdravo. Vsak dan na svojem srcu odkrijem novo modrico, a danes vseeno čutim le hvaležnost, saj sem pred devetimi meseci izbrala samo sebe.« Ob tem je opozorila na napis RIP Judy, s črno vtetoviranim na desno stran trupa. »Prijatelj Paul je mojo maternico poimenoval Judy. Danes za njo žalujem in se ji zahvaljujem. Morala je dobiti svoj tatu, čeprav je izdelava peklensko bolela – kljub vsem zdravilom.«

Zamrznjena jajčeca

Letos jih je dopolnila 32. Pa vendar je že leta prej spoznavala grozo občutij, ko te izdaja lastno telo, čeprav bi moralo biti v cvetu življenja in vitalnosti. Le v 12 mesecih pred histerektomijo so jo namreč kar trikrat sprejeli v bolnišnico. Kar je le v dodaten dokaz, da je bila njena odločitev pravilna. »Še zdaj imam čustvene vzpone in padce. A tovrstna nihanja sem verjetno pričakovala. Z operacijo se mi je namreč spremenilo telo, hormonsko ravnovesje, porušila sem naravni ekosistem lastnega telesa,« pripoveduje, zavedajoč se, da se bodo tudi čustveni skoki prej ali slej umirili. Do tedaj ji pomaga, da dela tisto, kar ljubi, ter je obdana z ljudmi, ki jo imajo radi. Malce v uteho ji je misel, da nanjo, ko bo na to pripravljena, čakajo njena zamrznjena jajčeca. »Po operaciji in spremenjenem življenju, ki ga je prinesla, še vedno okrevam. Trenutno se moram osredotočiti le na to, da se spet dokončno postavim na noge. Preden lahko sploh pomislim na to, da bi postala mama, se moram spet udobno in dobro počutiti v lastnem telesu ter globoko ozavestiti misel, da me telo ne bo vnovič izdalo.«