Koncert reševal njen izjemni glas

Drugi obisk britanske glasbenice Anne Calvi v ljubljanskem Kinu Šiška, prvič nas je obiskala leta 2014, je prišel na krilih njenega aktualnega studijskega albuma Hunter (2018), ki je prav tako kot njena prejšnja dva izšel pri založbi Domino. Ob svojem prvem obisku je bila njena zvezda še v vzponu, tokrat pa je 38-letna pevka in kitaristka, sicer univerzitetno izobražena violinistka, stopila na oder kot uveljavljena glasbenica z zavidljivo odrsko kilometrino in vsebinsko dovršenostjo. Z novim albumom ne odstopa od svojega prepoznavnega glasbenega sloga močne kitare in operetnega sloga prepevanja, besedila še odločneje stopajo na pot vprašanj spolne identitete. Morda je tokrat njeno spogledovanje s popom in električno glasbo še najbolj opazno, nikakor pa ne dovolj prisotno, da bi jo iztirilo.

Zanimivo je, da je Anna začela prepevati šele v svojih dvajsetih letih, saj se je pred tem petja tako bala, da ga je označila za svojo fobijo. Pravi, da je imela kot najstnica čustveno blokado do svojega glasu. Prav zaradi tega naj bi njen glas postala kitara. Danes je glas eden od njenih atributov, vsak, ki je imel priložnost slišati njeno petje, bo to le potrdil. Prav z njim je pritegnila pozornost Briana Ena, ki je bil njen mentor. Pri prvih glasbenih korakih ji je pomagal tudi Nick Cave, nastopala je kot predskupina Grindermana, publiko je ogrevala tudi za skupini Arctic Monkeys in Interpol. Njena priljubljenost je bliskovito naraščala, še posebno na vplivni LGTB-sceni. Primerjali so jo z Jeffom Buckleyjem in PJ Harvey. Kmalu so jo začeli k sodelovanju vabiti najrazličnejši izvajalci, od Davida Byrna do Marianne Faithfull. Leta 2017 je napisala opero The Sandman, ki je bila premierno uprizorjena v nemškem Recklinghausnu.

Eno od ustvarjalnih vodil Anne Calvi je, da ima glasba močan vizualen in ambientalen moment. To je še dodatno podčrtala v zavidljivo polnem Kinu Šiška. Nastopila je s svojim triom, bobni in klaviaturami, z izdatno podporo elektronike in izrazito odrsko razsvetljavo. Skupno nam je odigrala 13 skladb, celoten koncert je bil relativno kratek. Seznam skladb je bil premišljen presek vseh njenih največjih uspešnic in seveda aktualnega albuma. Dinamika na odru je bila izrazita, od malone šepetajočega prepevanja do udarnih kitarskih rifov, a vendar je bilo vzdušje ves čas na robu otožnosti. Odrski aranžmaji so bili zreli, uigrani in nekoliko predvidljivi. Mestoma smo dobili občutek, da glasbeniki zavlačujejo, skladbe so padale v prazne prostore, prej so renčale kot prav zares grizle, na koncu pa se znova in znova izvlekle z njenim fenomenalnim vokalom. Občinstvo je poznalo njeno glasbo, si največje uspešnice prepevalo. Nastop Anne Calvi je bil nedvomno eden bolj odmevnih v zaključku letošnjega leta.