S pohodom in čevapčiči počastili spomin na Hekija

Leta hitijo, spomini ostanejo. To bi bil nekakšen skupni imenovalec za vse tiste, ki že od leta 2008 obujajo spomin na prehitro umrlega košarkarskega trenerja Vojka Herksla. Umrl je 1. avgusta 2007 v Kamniško-Savinjskih Alpah. Niti hitro posredovanje zdravnika, ki je naključno prišel mimo, mu ni več pomagalo. Hekijevo srce se je ustavilo za vedno. Ostal pa je v spominu številnih košarkarskih delavcev, ki so se minulo sredo zbrali. Nekateri, med njimi Rafko Plut, Zoran Martić in Dražen Grbac, so v spomin na Hekija odšli do kraja, kjer je umrl, potem pa so se pridružili preostalim Hekijevim sopotnikom v spominskem parku ob Kamniški Bistrici. Tam so prižgali sveče v spomin na prijatelja in košarkarskega zanesenjaka, ki mu ni bilo para. Hekijev memorial se je sklenil v Domžalah, kjer je Marjan Kocman - Kuki z ekipo poskrbel za jedačo in pijačo. Heki je imel Kukija rad, pogosto je zahajal v Radomlje na kosilo, kjer kuhalnico vihti Kuki. »Vedno je naročil krožnik jote, poleg pa še fižolovo solato!« še izvemo. Tokrat so spomin nanj proslavili s čevapčiči in golažem. Za vsak želodček nekaj.

Smrt prekrižala načrte

»Heki je bil izjemen,« pravi Kocman, Franci Zavodnik pa pripomni, da je imel Vojko velike načrte, a jih je prehitela nenadna smrt. Nameraval je kupiti ranč pri Postojni, kjer bi malce izpregel iz košarke. V zadnjih letih je bil izjemno aktiven tako v Olimpiji kot regionalni ligi. Nakopal si je preveč dela, nikomur ni znal reči ne, po navadi pa je zato trpelo njegovo zdravje. Poleg košarke je oboževal tenis. »Ob sredah dopoldne smo se dobivali v Domžalah. Vsi smo bili trenerji in smo si vedno uredili tako, da smo bili ob sredah dopoldne prosti,« pove Zoran Martić, trener Petrola Olimpije, ki je bil Herkslov prijatelj in kolega. »Tenis smo začeli leta 1983,« nam razkrije Lado Gorjan, še eden od njegovih bližnjih prijateljev. »Midva z Vojkom sva bila največkrat v paru, v prvih letih sta na sredine termine prihajala še Martin Gorenec in Dražen Grbac, potem pa so se pridružili Tomo Vavpetič, Rado Lorbek, Peter Brumen, Sergej Ravnikar in Zoran Martić,« naniza nekaj kronologije in podatkov. Po smrti Hekija so tenis bolj ali manj počasi opustili.

»Vojko je bil res originalen tip. Vse je povedal direktno v obraz. Zelo rad je bil o vsem informiran,« v smehu pristavi Martić, ko se spomni dobrega prijatelja in kolega, ki je zaznamoval kariero mnogih. Tudi Gašperja Okorna, s katerim je bil še večer pred smrtjo na večerji v eni od ljubljanskih restavracij. »Za vedno sem ga ohranil v lepem spominu,« prizna Okorn, ko mu spomin odtava v daljni 31. julij 2007.