Marjetka Vovk: Bila sem ranjena. In včasih tudi destruktivna.
Od leta 2014 z možem Alešem Vovkom ustvarjata pod imenom Maraaya. Skupaj sta že od njenega osemnajstega leta in že od nekdaj ju poleg ljubezni druži tudi to, da rada delata, ustvarjata, iščeta vedno nove in nove načine stika z občinstvom.
Prihodnje leto sta pred njima največja koncerta v glasbeni karieri, dva Spektakla z ljubeznijo; in sicer 8. marca v mariborski dvorani Tabor ter 29. marca v ljubljanski Hali Tivoli.
Marjetka v intervjuju iskreno spregovori o svoji življenjski poti in odločitvah, ki jih je sprejela na njej, da danes lahko polno in zadovoljno živi.
Deset let bo kmalu, odkar sem z vami nazadnje delala intervju. Še vedno se zelo dobro spomnim, kako realno ste takrat govorili o sebi. Danes se veliko ljudi pod- ali precenjuje, vas pa se iz tistega intervjuja spomnim kot osebe, ki se izjemno dobro zaveda, kje je močna in kje še ni. Od kod vam ta zdravi pogled nase in na svoje sposobnosti?
Samokritičnost sem razvila v šoli, pa tudi strogega očeta sem imela. Štirica ni bila dovolj dobra ocena. Podobno je bilo v glasbeni šoli, kjer je bil učitelj eminenca in si vsako uro slišal, kaj vse si naredil narobe. Potem pa si doma vadil in vadil, da se ti je nato neki dan vendarle posrečilo in si bil pohvaljen.
Strogost do sebe me je kasneje v življenju kdaj pa kdaj tudi tepla po glavi. Surove kritike sem bila tako vajena, da sem – to me je mogoče stalo prvo sezono talentov – ljudem v obraz povedala, kaj si mislim. Seveda pa vsi tega niso vajeni. No, saj v resnici tudi jaz nimam rada, da me drugi javno kritizirajo ... Nadaljujte branje TUKAJ - na Onaplus.si.
