POPOTOVANJA
Ivica pete vrti zlahka, potovanja se je strašno bala
Ivica Vergan, pevka skupine Primorski fantje, ki jo gledamo, kako spretno brusi pete v šovu Zvezde plešejo, ima rada izzive tudi na potovanjih, enega pa se je hudo bala.
Odpri galerijo
Ivica s Primorskimi fanti prvič v Sydneyju
Pred prvim potovanjem v deželo tam spodaj, Avstralijo, je bilo Primorko Ivico Vergan najbolj strah. In s čim ji je peta celina nagnala strah v kosti? »Takrat sem skrbela za celotno organizacijo potovanja in turneje za ansambel, prvič smo šli v Avstralijo. Še nikoli nisem letela z letalom in sem se tega neizmerno bala,« se spominja.
Po dosledni izpolnitvi nešteto obrazcev in potrdil v angleščini je prišel dan odhoda. »Vse carinske preglede smo v redu prestali, le moja TV-kamera je zahtevala dodatno prijavo. Carinikom se ni nič mudilo, pritisk v meni pa je naraščal. Ko so me že desetič po zvočniku opozarjali, da me zadnjič kličejo in da bo letalo vzletelo brez mene, mi je šlo na jok. Tudi fantje v letalu so bili v skrbeh. Končno so me spustili na letalo tik pred vzletom, in še preden sem se dobro namestila, smo že bili nad oblaki, tako da ni bilo časa za paniko,« pove, kako se je njen dolgotrajni strah v hipu in mimogrede izgubil nekje v oblakih.
Avstralija ima za Ivico posebno vlogo. Po krstnem poletu tja spodaj se je vrnila še trikrat. »Na Zlati obali živi moj sin, ki je delal na multikulturnem radiu 4 eb kot voditelj in urednik slovenskega programa. Turneja, ki smo jo imeli, pa mi je v spominu ostala tudi po naključnem pripetljaju, povezanem z mladostnimi dnevi. Po 45 letih sem namreč tam našla najstniško ljubezen, ki je čez noč izginila neznano kam,« se spominja. Potovanja ima zelo rada, a nikoli nima časa za organizacijo. Po navadi se za smer in cilj odloči zadnji hip, vse preostalo pa zaupa turistični agenciji.
Kar pa seveda ne velja za turneje z ansamblom. »Takrat se najbolj angažiram. Sebi najbolj zaupam, ženske imamo namreč stvari bolj popredalčkane kot moški in predvidimo vsako še tako nepredvidljivo nevšečnost,« pravi. Na dopust pa s člani ansambla po navadi ne hodi. »Vse leto smo skupaj, zato počitnice preživljamo sami in se posvetimo družinam.«
Ivica zelo rada spoznava nove kraje, saj nima obstanka. »Rada imam aktivne počitnice. Poležavanje in praženje na soncu ni zame. Pravzaprav najraje izkoristim pomladne ali jesenske dni, saj je potovanje takrat prijetnejše. Težko pa je uskladiti termine in želje vseh v ansamblu, tako da si že vnaprej določimo počitniške dni,« doda.
Radovednemu človeku nikoli ne zmanjka zamisli in želja. Ivičin seznam ima, čeprav je bila že marsikje, še nekaj neobkljukanih predlogov. »Zelo si želim obiskati skandinavske dežele. Bolj na sever me vleče, v Afriko ali na Bližnji vzhod pa ne preveč.«
Kljub potepanju pa je njen najljubši kotiček za počitek domače ognjišče. »Pregovor povsod je lepo, doma je najlepše pri meni res velja. Živim namreč v zelo mirnem kraju nad Škofijami ob italijanski meji in se zelo rada vračam domov, kjer se najbolj odpočijem in naberem nove moči in energijo za nove življenjske izzive.«
Po dosledni izpolnitvi nešteto obrazcev in potrdil v angleščini je prišel dan odhoda. »Vse carinske preglede smo v redu prestali, le moja TV-kamera je zahtevala dodatno prijavo. Carinikom se ni nič mudilo, pritisk v meni pa je naraščal. Ko so me že desetič po zvočniku opozarjali, da me zadnjič kličejo in da bo letalo vzletelo brez mene, mi je šlo na jok. Tudi fantje v letalu so bili v skrbeh. Končno so me spustili na letalo tik pred vzletom, in še preden sem se dobro namestila, smo že bili nad oblaki, tako da ni bilo časa za paniko,« pove, kako se je njen dolgotrajni strah v hipu in mimogrede izgubil nekje v oblakih.
Avstralija ima za Ivico posebno vlogo. Po krstnem poletu tja spodaj se je vrnila še trikrat. »Na Zlati obali živi moj sin, ki je delal na multikulturnem radiu 4 eb kot voditelj in urednik slovenskega programa. Turneja, ki smo jo imeli, pa mi je v spominu ostala tudi po naključnem pripetljaju, povezanem z mladostnimi dnevi. Po 45 letih sem namreč tam našla najstniško ljubezen, ki je čez noč izginila neznano kam,« se spominja. Potovanja ima zelo rada, a nikoli nima časa za organizacijo. Po navadi se za smer in cilj odloči zadnji hip, vse preostalo pa zaupa turistični agenciji.
Kar pa seveda ne velja za turneje z ansamblom. »Takrat se najbolj angažiram. Sebi najbolj zaupam, ženske imamo namreč stvari bolj popredalčkane kot moški in predvidimo vsako še tako nepredvidljivo nevšečnost,« pravi. Na dopust pa s člani ansambla po navadi ne hodi. »Vse leto smo skupaj, zato počitnice preživljamo sami in se posvetimo družinam.«
Ivica zelo rada spoznava nove kraje, saj nima obstanka. »Rada imam aktivne počitnice. Poležavanje in praženje na soncu ni zame. Pravzaprav najraje izkoristim pomladne ali jesenske dni, saj je potovanje takrat prijetnejše. Težko pa je uskladiti termine in želje vseh v ansamblu, tako da si že vnaprej določimo počitniške dni,« doda.
Radovednemu človeku nikoli ne zmanjka zamisli in želja. Ivičin seznam ima, čeprav je bila že marsikje, še nekaj neobkljukanih predlogov. »Zelo si želim obiskati skandinavske dežele. Bolj na sever me vleče, v Afriko ali na Bližnji vzhod pa ne preveč.«
Kljub potepanju pa je njen najljubši kotiček za počitek domače ognjišče. »Pregovor povsod je lepo, doma je najlepše pri meni res velja. Živim namreč v zelo mirnem kraju nad Škofijami ob italijanski meji in se zelo rada vračam domov, kjer se najbolj odpočijem in naberem nove moči in energijo za nove življenjske izzive.«
