Boris Kobal bo spregovoril o aferi

Več dni po aferi, ki je že dodobra načela ugled in dobro ime znanega komika, igralca, režiserja in za zdaj še direktorja in programskega vodjo Šentjakobskega gledališča, Boris Kobal izjav za javnost ne daje. Kot nam je zaupal po telefonu, bo »v naslednjih dneh imel tiskovko«. To so imeli tudi v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje, kjer so napovedali kazensko ovadbo proti Kobalu.

Afera je pretresla kulturniško srenjo in tudi zaposlene v Šentjakobskem gledališču. Kot nam je zaupal Janez Vlaj, predsednik društva Šentjakobsko gledališče, ga je novica neprijetno presenetila. »Zanjo sem z obžalovanjem izvedel v sredo. Trenutno vam lahko odgovorim le to, da načrtujem pogovor z direktorjem Šentjakobskega gledališča Borisom Kobalom in nato sklic seje upravnega odbora, ki je kot kolektivni organ pristojen za reševanje in odločanje o vprašanjih, ki jih zastavljate,« je pojasnil Vlaj. Zanimalo nas je namreč, ali bi ga lahko nemoralno oziroma neetično dejanje, če se izkaže za resnično, stalo položaj direktorja, na katerega se je zavihtel maja 2017.

Štirinajstega januarja so na spletni strani SLG Celje objavili: »Zaradi nastopa okoliščin, ki jih SLG Celje ni moglo predvideti, moramo predstave komedije Profesionalci espe do nadaljnjega odpovedati.« Pod avtorstvo komedije se je podpisal Kobal, ki je tekst poslal na natečaj za žlahtno komedijsko pero leta 2017, predstava pa je v režiji Jaše Jamnika premiero doživela konec novembra lani. V medijih smo lahko takrat prebrali, da se je Kobal tokrat prvič preizkusil kot dramatik.

Kot je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila upravnica celjskega gledališča Tina Kosi, so po tistem, ko so bili opozorjeni o domnevnem plagiatorstvu, komedijo s sporeda umaknili. Kobal naj bi se namreč podpisal kot avtor teksta, ki pa naj bi bil le prevod dela La prove generale zdaj že pokojnega italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Pojasnila je tudi, da so z nastalim zapletom seznanili zakonite zastopnike avtorskih pravic pravega avtorja, s katerimi zdaj urejajo obveznosti iz naslova avtorskih pravic, ki izhajajo iz uprizoritve dela in iz do zdaj izvedenih predstav. Kot smo že pisali, gre za avtorja, ki je Kobalu tudi precej domač, saj je že leta 1998 režiral Aldovo monokomedijo Dragi pokojniki, blagi možje, ki je s Polono Vetrih v glavni vlogi leta navduševala slovensko občinstvo.

Zapisali smo tudi, da je Kobal po premieri na tiskovni konferenci na vprašanje, od kod ideja, nekako nakazal izvor »svojega« teksta. Povedal je namreč, da je tekst nastal po prebiranju črne kronike v italijanskih časopisih oziroma »iz nekega izziva samega po sebi. Nekoč sem prebral eno izjemno izjemno kratko notico na podobno temo iz italijanskih krogov.«


Kolegi z Dela so pod drobnogled vzeli oba teksta in ob skoraj identičnih dialogih odkrili tudi skoraj identične didaskalije oziroma napotke za uprizoritev. Prevedena so cela nekatera imena protagonistov.