BRALCI POROČEVALCI
Začudena bralka: Kaj se pa gredo?!
Prejela je izjavo, ki jo je presenetila.
Odpri galerijo
Izjava o politični izpostavljenosti. FOTO: bralka
LJUBLJANA – Prejeli smo elektronsko sporočilo začudene bralke. Iz borznoposredniške hiše je namreč prejela v podpis izjavo o politični izpostavljenosti osebe. »Kaj se pa gredo, da mi to pošiljajo in sprašujejo take stvari?« je zapisala.
V izjavi mora oseba odgovoriti na vprašanje, ali deluje oziroma je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, ter vprašanje, ali je ožji družinski član take osebe. Ob tem je bralko najbolj zmotilo, da vprašalnik vključuje tudi vprašanje, ali je ožji sodelavec osebe, ki je na vidnem javnem položaju. »Ne smem biti ne sorodnica ne sodelavka kakšne take osebe, ne da bi me nadlegovali?« se je hudovala.
Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, je pojasnil, da so take izjave pošiljali svojim strankam, ki so sklenile poslovno razmerje z njimi pred uveljavitvijo trenutno veljavnega zakona ZPPDFT-1. »Strankam smo take izjave pošiljali zaradi obveznosti zavezancev po 178. členu zakona o preprečevanju denarja in financiranja terorizma, da v predpisanem roku ugotovimo, ali je posamezna stranka, ki je imela pred uveljavitvijo tega zakona sklenjeno poslovno razmerje z Iliriko, politično izpostavljena oseba.«
Pojasnil je, da resničnost izjav strank, da niso politično izpostavljene, preverjajo ob opravljanju periodične notranje kontrole, ki jo izvajajo »skladno z internim aktom o sistemu notranjih kontrol«. Če se stranka opredeli kot politično izpostavljena oseba, Ilirika pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja iz listin in dokumentacije, »ki nam jo predloži stranka, oziroma iz pisne izjave stranke, če podatkov ni mogoče pridobiti na drugačen način«.
Tisti, ki izpolnjujejo pogoje politično izpostavljene osebe, so obveščeni, da s svojim podpisom dovoljujejo borznoposredniški hiši, da za namene preverjanja resničnosti podatkov v izjavi samostojno pridobiva in obdeluje podatkov o tej osebi na podlagi vpogleda v javne ali druge dostopne evidence podatkov oziroma da lahko podatke preverja tudi neposredno pri pristojnih organih drugih držav članic EU ali tretjih držav oziroma pri konzularnih predstavništvih ali veleposlaništvih teh držav v Sloveniji oziroma pri slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve.
Ožji družinski člani politično izpostavljene osebe so zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.
Ožji sodelavci politično izpostavljene osebe so vse fizične osebe, za katere je znano, da so skupaj dejanski lastniki ali da imajo kakršne koli druge tesne poslovne odnose s politično izpostavljeno osebo. Ožji sodelavec je tudi vsaka fizična oseba, ki je edini dejanski lastnik poslovnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da je bil ustanovljen v dejansko korist politično izpostavljene osebe.
V izjavi mora oseba odgovoriti na vprašanje, ali deluje oziroma je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, ter vprašanje, ali je ožji družinski član take osebe. Ob tem je bralko najbolj zmotilo, da vprašalnik vključuje tudi vprašanje, ali je ožji sodelavec osebe, ki je na vidnem javnem položaju. »Ne smem biti ne sorodnica ne sodelavka kakšne take osebe, ne da bi me nadlegovali?« se je hudovala.
»Kriv« je zakon
Na začetku izjave borznoposredniška hiša pojasnjuje, da mora na podlagi 61. člena zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) ugotoviti, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali dejanski lastnik politično izpostavljena oseba.Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, je pojasnil, da so take izjave pošiljali svojim strankam, ki so sklenile poslovno razmerje z njimi pred uveljavitvijo trenutno veljavnega zakona ZPPDFT-1. »Strankam smo take izjave pošiljali zaradi obveznosti zavezancev po 178. členu zakona o preprečevanju denarja in financiranja terorizma, da v predpisanem roku ugotovimo, ali je posamezna stranka, ki je imela pred uveljavitvijo tega zakona sklenjeno poslovno razmerje z Iliriko, politično izpostavljena oseba.«
Pojasnil je, da resničnost izjav strank, da niso politično izpostavljene, preverjajo ob opravljanju periodične notranje kontrole, ki jo izvajajo »skladno z internim aktom o sistemu notranjih kontrol«. Če se stranka opredeli kot politično izpostavljena oseba, Ilirika pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja iz listin in dokumentacije, »ki nam jo predloži stranka, oziroma iz pisne izjave stranke, če podatkov ni mogoče pridobiti na drugačen način«.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) je oktobra 2016 sprejel državni zbor. Z njim se je v slovenski pravni red prenesla četrta evropska direktiva iz maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Med ključnimi novostmi zakona so vzpostavitev registra dejanskih lastnikov za zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov, uvedba širše definicije politično izpostavljenih oseb, ki bo poleg tujih zajela tudi domače politično izpostavljene osebe, ter znižanje meje za sporočanje gotovinskih transakcij s 30 tisoč evrov na 15 tisoč.
Tisti, ki izpolnjujejo pogoje politično izpostavljene osebe, so obveščeni, da s svojim podpisom dovoljujejo borznoposredniški hiši, da za namene preverjanja resničnosti podatkov v izjavi samostojno pridobiva in obdeluje podatkov o tej osebi na podlagi vpogleda v javne ali druge dostopne evidence podatkov oziroma da lahko podatke preverja tudi neposredno pri pristojnih organih drugih držav članic EU ali tretjih držav oziroma pri konzularnih predstavništvih ali veleposlaništvih teh držav v Sloveniji oziroma pri slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve.
Kdo so politično izpostavljene osebe?
Pojasnjeno je, da je politično izpostavljena oseba fizična oseba, ki deluje ali je delovala na vidnem javnem položaju, kot so voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki; izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles, člani vodstvenih organov političnih strank; člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev; člani računskih sodišč in svetov centralnih bank; vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavništev mednarodnih organizacij, njihovi namestniki in visoki častniki oboroženih sil; člani upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države; predstojniki organov mednarodnih organizacij (npr. predsedniki, generalni sekretarji, direktorji, sodniki), njihovi namestniki in člani vodstvenih organov ali nosilci enakovrednih funkcij v mednarodnih organizacijah.Ožji družinski člani politično izpostavljene osebe so zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.
Ožji sodelavci politično izpostavljene osebe so vse fizične osebe, za katere je znano, da so skupaj dejanski lastniki ali da imajo kakršne koli druge tesne poslovne odnose s politično izpostavljeno osebo. Ožji sodelavec je tudi vsaka fizična oseba, ki je edini dejanski lastnik poslovnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da je bil ustanovljen v dejansko korist politično izpostavljene osebe.
