30 LET
Grb bolj podoben grbu kolesarskega društva
Tri tedne pred osamosvojitvijo skupščina sploh ni imela niti osnutka nove zastave, Jelinčič o naši trobojnici kot o ruski zastavi.
Odpri galerijo
Jelinčičev predlog slovenske zastave, opcijsko tudi le dvobarvna, modra spodaj in rumena zgoraj FOTO: Arhiv
Sekretar ustavne komisije slovenske skupščine Miro Cerar je nekaj tednov pred osamosvojitvijo izjavil, da bo moralo glede zastave najprej priti do strankarskega soglasja, šele nato bi lahko v novo ustavo vnesli določilo o zastavi. Če do osamosvojitve ne bi bilo v skupščini nobenega predloga, bi na tisti veliki dan visele stare trobojnice z zvezdo.
Temu je seveda ogorčeno nasprotoval Demos kot največja koalicijska stranka v skupščini. Njegov prvak Jože Pučnik je dejal: »V Demosu zatrdno verjamemo, da bo zadeva do takrat narejena, da bo zvezda odstranjena, če ne, bi bila to za našo osamosvojitev sramota.«
Najhujši nasprotnik tako zvezde kot trobojnice je bil (in je še danes) predsednik Nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je kot velik poznavalec heraldike in zastavoslovja trdil, da je t. i. slovenska trobojnica v resnici ruska zastava in nima nobene zveze z nami.
Predlagal je, da bi morala biti slovenska zastava dvobarvna; na zgornji polovici rumena, na spodnji pa modra barva kranjske dežele.
Pozneje je v obsežni, 400 strani dolgi knjigi iz leta 2008 obdelal grbe in zastave. Med drugim je za slovensko zastavo predlagal rumeno-modro-rumeno, ki temelji na kranjskem grbu.
Po mnenju ameriške ustanove The Flag Research Center bi bila taka zastava edinstvena na svetu in tako prepoznavna.
Naš grb na zastavi pa je ob osamosvojitvi označil za slabega, saj da je bolj podoben grbu kakega kolesarskega društva.
In res je malo manjkalo, da bi na osamosvojitveni dan razobesili stare slovenske zastave z zvezdo. Predlogov je bilo namreč veliko, eden bolj ponesrečen in zakompliciran kot drugi. Ko je bila izglasovana današnja zastava z grbom, je bil to, tako se je zdelo že takrat, kompromis v sili, saj ni bilo časa za daljši premislek.
Kljub vsemu so zastavoslovci in vsi navdušenci nad novo zastavo prišli na svoj račun, ko je ministrstvo za obrambo kot premčevo zastavo (angl. Jack) določilo rumeno-modro-belo trobojnico, predlog mag. Mitje Deisingerja.
Temu je seveda ogorčeno nasprotoval Demos kot največja koalicijska stranka v skupščini. Njegov prvak Jože Pučnik je dejal: »V Demosu zatrdno verjamemo, da bo zadeva do takrat narejena, da bo zvezda odstranjena, če ne, bi bila to za našo osamosvojitev sramota.«
Najhujši nasprotnik tako zvezde kot trobojnice je bil (in je še danes) predsednik Nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je kot velik poznavalec heraldike in zastavoslovja trdil, da je t. i. slovenska trobojnica v resnici ruska zastava in nima nobene zveze z nami.
Predlagal je, da bi morala biti slovenska zastava dvobarvna; na zgornji polovici rumena, na spodnji pa modra barva kranjske dežele.
Pozneje je v obsežni, 400 strani dolgi knjigi iz leta 2008 obdelal grbe in zastave. Med drugim je za slovensko zastavo predlagal rumeno-modro-rumeno, ki temelji na kranjskem grbu.
Po mnenju ameriške ustanove The Flag Research Center bi bila taka zastava edinstvena na svetu in tako prepoznavna.
Naš grb na zastavi pa je ob osamosvojitvi označil za slabega, saj da je bolj podoben grbu kakega kolesarskega društva.
In res je malo manjkalo, da bi na osamosvojitveni dan razobesili stare slovenske zastave z zvezdo. Predlogov je bilo namreč veliko, eden bolj ponesrečen in zakompliciran kot drugi. Ko je bila izglasovana današnja zastava z grbom, je bil to, tako se je zdelo že takrat, kompromis v sili, saj ni bilo časa za daljši premislek.
Jože Pučnik je menil, da bi bila zvezda na zastavi ob osamosvojitvi velika sramota. FOTO: Igor Mali
Kljub vsemu so zastavoslovci in vsi navdušenci nad novo zastavo prišli na svoj račun, ko je ministrstvo za obrambo kot premčevo zastavo (angl. Jack) določilo rumeno-modro-belo trobojnico, predlog mag. Mitje Deisingerja.
