Nepoboljšljivo radovedna in ustvarjalna (Suzy)
Od mladih nog je tesno povezana z glasbo. »Pri sedmih letih mi je na veliko vztrajanje in nenehne prošnje oče končno kupil klasični klavir in me vpisal v glasbeno šolo. On je po poklicu fizik na področju energetike, hkrati je še resnično obvladal igranje kitare. Tudi mama je velika ljubiteljica glasbe, ki je z navdušenjem poslušala Jeana-Michela Jarra,« se spominja.
Rdeča nit je glasba
Danes se še bolj zaveda, da je klasična glasba dobra osnova za vse nadaljnje glasbeno udejstvovanje. »Moje naslednje odkritje je bil Bach, za katerega sem ugotovila, da je bil pravi jazzer, kar je kultiviralo moj okus za naprej. Seveda v najstniških letih in tudi pozneje nisem bila povsem predana samo glasbi, temveč sem kot precej introvertirana, dobršen del življenja preživela 'na drugi strani mikrofona',« pove Leila.
»Pisala sem intervjuje za glasbene revije, nekaj časa delala na Društvu slovenskih skladateljev, delovala v zaodrju kot svobodna ustvarjalka, sodelovala je pri glasbenih oddajah na televiziji, pri serijah, reklamah, videospotih. Glasba je bila medij, ki je vse to povezoval, vedno sem komponirala in pisala, vendar skozi druge medije,« še pove Leila, ki se je pri tem veliko naučila o poslu, šla skozi vse faze produkcije, učila se je od režiserjev, dobrih producentov, glasbenih in filmskih. Dolgo se ni upala lotiti samostojnih projektov, kjer bi bila sama v ospredju.
Pomembna je kakovost
Pred nekaj leti je šla na avdicijo na RTV za oddajo, ki je niso nikoli izpeljali, so si pa zapomnili pametno, mlado in delovno dekle, ki je z veseljem pomagalo v produkciji oddaje V petek zvečer. Dve leti je bila tudi redaktorica Nedeljskega popoldneva, in ko so razmišljali o novi glasbeni oddaji, je bila prav ona odlična izbira.
»Tako kot film zelo spoštujem tudi televizijo in njene gledalce. V oddaji bi rada izpostavila urbano glasbo, kakovostne avtorje, ki imajo sporočilo, so avtentični, a za zdaj nimajo toliko prostora, da bi se jih videlo in slišalo. Veliko je produkcije dobre nove glasbe,« pravi Leila, ki najraje posluša Silence, Tokaca, všeč sta ji njihovi senzibilnost in sporočilnost.
»Sem pa tudi poslušalka in gledalka tistih, ki imajo dobro vizualno podobo in so aktivni na družabnih medijih ter imajo dobro glasbeno produkcijo. Skratka, različna glasba za različna razpoloženja – od klasike naprej, saj še vedno rada sedem za klavir,« v smehu sklene to posebno dekle, ki bi, če bi lahko izbirala med vsemi glasbeniki, živimi ali mrtvimi, najraje šla na kavo ali večerjo s Princeom.
