Proti normalnosti
Cepilni potni listi do poletja
Vrh EU: Kljub številnim idejam je evropsko potrdilo o cepljenju v EU še vedno nerešeno politično vprašanje.
Odpri galerijo
European Council President Charles Michel, wearing a protective face mask, arrives for a video conference with the members of the European Council on the Covid-19 pandemic, in Brussels, on February 25, 2021. - The video summit for the leaders of the 27-nation bloc comes a year into the Covid-19 crisis, as most of the EU is experiencing a second wave of cases -- or a third wave for some -- that stubbornly won't diminish. (Photo by Olivier HOSLET / POOL / AFP) Foto Olivier Hoslet Afp
Voditeljem držav članic je prvi dan videovrha EU uspelo pokazati, kje so ključne težave v spopadanju s pandemijo covida-19, a konkretne rešitve za številna vprašanja bodo zahtevale še nekaj časa in zasedanj.
Prvi cilj je povečati proizvodnjo cepiv v EU in glede tega delovati bolj strateško. Pospešili naj bi se postopki odobritve, proizvodnja in distribucija cepiv. Delovna skupina za večjo proizvodnjo cepiv pod vodstvom evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona je dobila močno podporo voditeljev. Na vrhu je bilo v ospredju vprašanje, kako so v Evropi nastale takšne težave in zamude pri cepljenju. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da je bilo že uporabljenih 29 milijonov odmerkov (osem odstotkov odraslih).
Nemška kanclerka Angela Merkel je po prvem delu zasedanja opozorila, da pojavljanje novih različic virusa utegne privesti do tega, da se bo treba kot pri gripi redno cepiti več let. Kratkoročno je glavna težava dostopnost cepiva. Kanclerka je opozorila, da ZDA cepiv sploh ne izvažajo, Združeno kraljestvo pa le v manjših količinah. Po drugi strani proizvajalci iz obratov v EU pošiljajo cepivo v druge dele sveta, od Latinske Amerike do Singapurja. »To je v redu, dokler upoštevajo pogodbe z EU,« je povedala kanclerka. Glede tega so bile težave s cepivom AstraZenece.
Ena od tem, pri katerih si v EU želijo bolje in enotno delovati, so digitalna potrdila o cepljenju na podlagi skupnih meril. Ta naj bi bila cepljenje, negativen test in imunost po preboleli bolezni. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je predlagal uvedbo digitalne zelene prepustnice v obliki telefonske aplikacije. Tako naj bi se izognili trajnemu zaprtju. Odprle bi se možnosti za potovanja, gastronomijo, prireditve, kulturo, šport. Kurz meni, da bi prepustnice omogočile, da se v Evropi začnemo urejeno vračati v normalno življenje.
Zlasti južne države, kot sta Ciper in Grčija, hočejo ta proces pospešiti, saj želijo boljšo turistično sezono. Pripravljeni so na enostranska dejanja, denimo odprtje vrat izraelskim turistom. Na drugi strani sta Francija in Nemčija, ki želita, da se najprej cepi več ljudi. Voditelji naj bi se z vprašanjem cepilnega »potnega lista« še ukvarjali. »Strinjali smo se, da ga potrebujemo,« je povedala kanclerka o minimalni točki soglasja med državami članicami. Izziv bo doseči, kako bodo potrdila, uvedena na nacionalni ravni, delovala v okviru celotne EU. Tehnični razvoj interoperabilnega sistema naj bi trajal tri mesece.
Novi zapleti so na obzorju glede hitrosti cepljenja v državah članicah, saj bodo v prihodnjih mesecih imele na razpolago velike količine cepiva. Vrh je bil še en poskus, da bi države članice uvedle enak režim na mejah. Merklova je pojasnila, da so bili v Nemčiji prisiljeni sprejeti nekaj ukrepov na mejah z regijami, kjer je okužb veliko. Logika vrha je, da omejitve gibanj ne bi smele vplivati na delovanje notranjega trga.
Premier Janez Janša ni podal izjave za bruseljske dopisnike, je pa sinoči na twitterju v angleščini objavil, »da moramo do konca junija priskrbeti dovolj cepiva za vse Evropejce. To je doslej najpomembnejši cilj za sedanjo generacijo.«
Prvi cilj je povečati proizvodnjo cepiv v EU in glede tega delovati bolj strateško. Pospešili naj bi se postopki odobritve, proizvodnja in distribucija cepiv. Delovna skupina za večjo proizvodnjo cepiv pod vodstvom evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona je dobila močno podporo voditeljev. Na vrhu je bilo v ospredju vprašanje, kako so v Evropi nastale takšne težave in zamude pri cepljenju. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da je bilo že uporabljenih 29 milijonov odmerkov (osem odstotkov odraslih).
Cepljenje več let?
Nemška kanclerka Angela Merkel je po prvem delu zasedanja opozorila, da pojavljanje novih različic virusa utegne privesti do tega, da se bo treba kot pri gripi redno cepiti več let. Kratkoročno je glavna težava dostopnost cepiva. Kanclerka je opozorila, da ZDA cepiv sploh ne izvažajo, Združeno kraljestvo pa le v manjših količinah. Po drugi strani proizvajalci iz obratov v EU pošiljajo cepivo v druge dele sveta, od Latinske Amerike do Singapurja. »To je v redu, dokler upoštevajo pogodbe z EU,« je povedala kanclerka. Glede tega so bile težave s cepivom AstraZenece.
Ena od tem, pri katerih si v EU želijo bolje in enotno delovati, so digitalna potrdila o cepljenju na podlagi skupnih meril. Ta naj bi bila cepljenje, negativen test in imunost po preboleli bolezni. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je predlagal uvedbo digitalne zelene prepustnice v obliki telefonske aplikacije. Tako naj bi se izognili trajnemu zaprtju. Odprle bi se možnosti za potovanja, gastronomijo, prireditve, kulturo, šport. Kurz meni, da bi prepustnice omogočile, da se v Evropi začnemo urejeno vračati v normalno življenje.
Jugu se mudi
Zlasti južne države, kot sta Ciper in Grčija, hočejo ta proces pospešiti, saj želijo boljšo turistično sezono. Pripravljeni so na enostranska dejanja, denimo odprtje vrat izraelskim turistom. Na drugi strani sta Francija in Nemčija, ki želita, da se najprej cepi več ljudi. Voditelji naj bi se z vprašanjem cepilnega »potnega lista« še ukvarjali. »Strinjali smo se, da ga potrebujemo,« je povedala kanclerka o minimalni točki soglasja med državami članicami. Izziv bo doseči, kako bodo potrdila, uvedena na nacionalni ravni, delovala v okviru celotne EU. Tehnični razvoj interoperabilnega sistema naj bi trajal tri mesece.
Novi zapleti so na obzorju glede hitrosti cepljenja v državah članicah, saj bodo v prihodnjih mesecih imele na razpolago velike količine cepiva. Vrh je bil še en poskus, da bi države članice uvedle enak režim na mejah. Merklova je pojasnila, da so bili v Nemčiji prisiljeni sprejeti nekaj ukrepov na mejah z regijami, kjer je okužb veliko. Logika vrha je, da omejitve gibanj ne bi smele vplivati na delovanje notranjega trga.
Premier Janez Janša ni podal izjave za bruseljske dopisnike, je pa sinoči na twitterju v angleščini objavil, »da moramo do konca junija priskrbeti dovolj cepiva za vse Evropejce. To je doslej najpomembnejši cilj za sedanjo generacijo.«
