Bruselj priporoča Sloveniji naložbe v zeleno in digitalno
»Koronavirus nas je zadel kot asteroid in v evropskem gospodarstvu pustil luknjo v obliki kraterja«, je prepričan izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
Odpri galerijo
Letošnja priporočila evropske komisije so osredotočena na spopadanje s posledicami pandemije, zlasti v gospodarstvu. FOTO: Charly Triballeau/AFP
Bruselj – Evropska komisija je letošnja reformna in proračunska priporočila državam članicam preusmerila na spopadanje s socialnimi in gospodarskimi posledicami pandemije.
»Koronavirus nas je zadel kot asteroid in v evropskem gospodarstvu pustil luknjo v obliki kraterja,« je ocenil izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
»Današnje prednostne naloge so krepitev zdravstvenega sistema, podpora delavcem, reševanje podjetij,« je povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Kljub temu predkrizni izzivi niso izginili. V prihodnosti naj bi naložbe in reformni cilji ostali osredotočeni na zeleno tranzicijo, digitalizacijo, socialno poštenost.
»Vsakdo mora plačati svoj delež. V Evropi solidarnosti in poštenosti ne sme biti prostora za agresivno davčno načrtovanje,« je prepričan Gentiloni.
Priporočila so sicer tradicionalno namenjena pozivanju članic, naj izpeljejo globlje strukturne reforme in spoštujejo zaveze glede javnofinančnih pravil. Ob izbruhu krize je evropska komisija sprejela odločitev, da proračunske omejitve EU v spopadanju z virusom izjemoma ne bodo veljale.
Za Slovenijo so pripravili tri sklope priporočil. Tako naj bi sprejela vse nujne ukrepe za bitko s pandemijo in podporo gospodarstvu. Ko bodo gospodarski pogoji dopuščali, naj bi fiskalno politiko usmerila na doseganje srednjeročnih ciljev in doseganje vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb.
Zagotovila naj bi odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, vključno z dobavo ključnih izdelkov za medicinsko podporo in ukvarjanjem s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Odsotnost zakona o trajni oskrbi je sicer po oceni Bruslja omejila zmogljivost Slovenije v bitki proti covidu-19 na najbolj prizadetih lokacijah za oskrbo.
V drugem sklopu v Bruslju priporočajo Sloveniji, naj zagotovi nadomestke prihodkov in socialno zaščito. Učinke krize na zaposlovanje naj bi zmanjšala s spodbujanjem shem za skrajšani delovni čas in z bolj prožnimi aranžmaji za delo. Ukrepi bi morali zaščititi tudi »nestandardne delavce«.
Tretji del priporočil zadeva hitro izvajanje ukrepov za zagotavljanje likvidnosti in financiranja gospodarstva in gospodinjstev. Poleg tega naj bi zmanjševali administrativna bremena, pospešili naj bi izvedbo pripravljenih javnih naložb in spodbujali zasebne naložbe, da bi podprli okrevanje.
Naložbe naj bi bile osredotočene na zeleno in digitalno tranzicijo, zlasti na čisto in učinkovito pridobivanje in rabo energije, okoljsko infrastrukturo, trajnostni promet, raziskave in inovacije, omrežje 5G. Priporočajo še razvoj digitalnih zmogljivosti podjetij.
Evropska komisija sicer ugotavlja, da imajo motnje v dobavnih verigah in zmanjšano globalno povpraševanje po izdelkih posebno močan učinek na rast odprtih in izvozno usmerjenih gospodarstev, kot je Slovenija.
»Koronavirus nas je zadel kot asteroid in v evropskem gospodarstvu pustil luknjo v obliki kraterja,« je ocenil izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
»Današnje prednostne naloge so krepitev zdravstvenega sistema, podpora delavcem, reševanje podjetij,« je povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Kljub temu predkrizni izzivi niso izginili. V prihodnosti naj bi naložbe in reformni cilji ostali osredotočeni na zeleno tranzicijo, digitalizacijo, socialno poštenost.
Brez proračunskih omejitev
»Vsakdo mora plačati svoj delež. V Evropi solidarnosti in poštenosti ne sme biti prostora za agresivno davčno načrtovanje,« je prepričan Gentiloni.
Priporočila so sicer tradicionalno namenjena pozivanju članic, naj izpeljejo globlje strukturne reforme in spoštujejo zaveze glede javnofinančnih pravil. Ob izbruhu krize je evropska komisija sprejela odločitev, da proračunske omejitve EU v spopadanju z virusom izjemoma ne bodo veljale.
Trije sklopi priporočil Sloveniji
Za Slovenijo so pripravili tri sklope priporočil. Tako naj bi sprejela vse nujne ukrepe za bitko s pandemijo in podporo gospodarstvu. Ko bodo gospodarski pogoji dopuščali, naj bi fiskalno politiko usmerila na doseganje srednjeročnih ciljev in doseganje vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb.
Razkrite težave zdravstva
V evropski komisiji ugotavljajo, da je izbruh virusa razkril strukturne težave slovenskega zdravstvenega sistema (predvsem nizko »gostoto« zdravnikov in potrebo po zaščiti financiranja zdravstva in sistema trajne oskrbe).
V evropski komisiji ugotavljajo, da je izbruh virusa razkril strukturne težave slovenskega zdravstvenega sistema (predvsem nizko »gostoto« zdravnikov in potrebo po zaščiti financiranja zdravstva in sistema trajne oskrbe).
Zagotovila naj bi odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, vključno z dobavo ključnih izdelkov za medicinsko podporo in ukvarjanjem s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Odsotnost zakona o trajni oskrbi je sicer po oceni Bruslja omejila zmogljivost Slovenije v bitki proti covidu-19 na najbolj prizadetih lokacijah za oskrbo.
V drugem sklopu v Bruslju priporočajo Sloveniji, naj zagotovi nadomestke prihodkov in socialno zaščito. Učinke krize na zaposlovanje naj bi zmanjšala s spodbujanjem shem za skrajšani delovni čas in z bolj prožnimi aranžmaji za delo. Ukrepi bi morali zaščititi tudi »nestandardne delavce«.
Tudi 5G kot prioriteta
Tretji del priporočil zadeva hitro izvajanje ukrepov za zagotavljanje likvidnosti in financiranja gospodarstva in gospodinjstev. Poleg tega naj bi zmanjševali administrativna bremena, pospešili naj bi izvedbo pripravljenih javnih naložb in spodbujali zasebne naložbe, da bi podprli okrevanje.
Naložbe naj bi bile osredotočene na zeleno in digitalno tranzicijo, zlasti na čisto in učinkovito pridobivanje in rabo energije, okoljsko infrastrukturo, trajnostni promet, raziskave in inovacije, omrežje 5G. Priporočajo še razvoj digitalnih zmogljivosti podjetij.
Evropska komisija sicer ugotavlja, da imajo motnje v dobavnih verigah in zmanjšano globalno povpraševanje po izdelkih posebno močan učinek na rast odprtih in izvozno usmerjenih gospodarstev, kot je Slovenija.
