Bruselj pošilja ostrejša sporočila Moskvi

Evropska unija je bila doslej pri žuganju Rusiji s sankcijami ob morebitni ponovni agresiji v Ukrajini bolj zadržana kot Washington. Zaradi geografije in tesnejše prepletenosti z Rusijo ima vsak pretres v vzhodnem sosedstvu večji vpliv na staro celino kot oddaljene ZDA.

Kako bi lahko bile videti sankcije, EU doslej ni obešala na veliki zvon. To so, denimo, v Kijevu kritizirali. Nasploh velja, da napoved »zvišanja cene« napada na Ukrajino odvrača Rusijo od agresije. Prva je bolj konkreten obseg sankcij v intervjuju za Handelsblatt in francoski Les Échos napovedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Unija da ima na mizi sveženj obsežnih in robustnih finančnih ter gospodarskih sankcij. Povzročile naj bi, da bo rusko gospodarstvo še bolj krhko, je ocenila.

Segale naj bi od omejitev dostopa do tujega kapitala do nadzora izvoza tehničnih izdelkov. Na seznamu izdelkov, ki jih ne bi več smeli izvažati v Rusijo, bi bili visokotehnološki sestavni deli, do katerih Rusija ne more priti v drugih državah. Podobno kot v ZDA bi EU ciljala na strateška področja, kot so umetna inteligenca, kvantni računalniki, oborožitev, laserji in vesoljska tehnologija. Unija je že leta 2014, po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine, sprejela ukrepe proti odgovornim posameznikom in sorazmerno široke gospodarske sankcije.

Ostro do Gazproma

Zaradi tega je trgovinska menjava med EU in Rusijo upadla za okoli četrtino in se še ni vrnila na prejšnjo raven. Nov sveženj sankcij ob morebitni ponovni ruski agresiji bi lahko imel enak ali še večji učinek. Na muhi ukrepov naj bi bili ljudje okoli Putina in oligarhi, sankcije na gospodarskem področju pa bi lahko prizadele tudi energetski sektor. Ursula von der Leyen je opozorila, da Rusija uporablja plin kot sredstvo pritiska. Zato bo v zvezi s sankcijami plinovod Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo ostal na mizi. Ali bo lahko začel delovati, bo odvisno od ravnanja Moskve.

Neobičajno ostra je bila do orjaka Gazproma, češ da ob podražitvi energentov ni ravnal enako kot drugi ponudniki plina. Ti so ob hitri rasti povpraševanja in rekordnih cenah znatno povečali dobave. »Podjetje, ki pripada ruski državi, veča dvome o svoji zanesljivosti,« je povedala. Prepričana je, da zaprtje plinskih pip kot odgovor na sankcije ne more biti v interesu Rusije z njenim enostransko usmerjenim gospodarstvom. Dve tretjini njenega izvoza plina in nafte da že tako gresta v Evropo. V Bruslju so poudarili preusmerjanje EU na utekočinjeni plin (LNG).

Azerbajdžan, Egipt in Katar

To bo ena od tem zasedanja energetskega sveta EU in ZDA v ponedeljek v Washingtonu. V zadnjih letih je bilo vse več naložb v infrastrukturo v EU, v terminale za LNG po Evropi. Povedno je, da v Nemčiji kot veliki prejemnici ruskega plina še ni niti enega. EU na področju preskrbe s plinom veča sodelovanje pri dobavah plina z Azerbajdžanom, Egiptom in Katarjem. Hiter razvoj obnovljivih virov že tako manjša odvisnost od fosilnih goriv. V evropski komisiji pripravljajo še načrte za skupne strateške rezerve in skupne nakupe plina.

Ena od negotovosti je Budimpešta, ki bi lahko povzročala težave, saj se v EU o sankcijah odloča s soglasjem. Madžarski premier Viktor Orbán je na začetku tedna med obiskom pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu kritiziral sankcije EU proti Moskvi. Madžarski so po njegovem mnenju povzročile več škode kot Rusiji. Vidi jih kot orodje, ki je v mednarodni politiki obsojeno na neuspeh. Toda Madžarska je leta 2014 in pozneje, ob njihovem podaljševanju, zmeraj podprla sankcije proti Rusiji. Pri takšni temi bi bilo spodkopavanje enotnosti EU korak predaleč.