Kdaj sesti in kdaj ne v potovalni kajak
Primerna starost za vožnjo s potovalnim, morskim kajakom ni natančno določena in je odvisna od več dejavnikov: s fizično pripravljenostjo, spretnostmi, izkušnjami na vodi in splošnim zdravstvenim stanjem posameznika.
Ključno je, da kdor si želi voziti s potovalnim kajakom, počuti udobno in varno na vodi ter da je sposoben upravljati s kajakom.
Običajno se ljudje začnejo učiti vožnje s kajakom v otroštvu ali v najstniških letih, vendar se lahko to naučijo tudi v odrasli dobi. Pomembno je, da se začne z učenjem osnovnih tehnik veslanja in varnosti na mirnih vodah pod nadzorom usposobljenega inštruktorja.
Priporočljivo je, da se otroci, mlajši od 12 let, učijo veslanja v dvojnih kajakih in pod nadzorom izkušenih odraslih. Za vožnjo s potovalnim, morskim kajakom na odprtem morju je potrebno nekoliko več izkušenj in znanja, zato se moramo dobro seznaniti z varnostnimi postopki, tehnikami reševanja iz vode in navigacijo na morju.
Natančno starostno mejo za vožnjo s potovalnim kajakom je težko določiti, saj je odvisna od individualnih sposobnosti in izkušenj vsakega posameznika. Pomembno je, da se pred začetkom vožnje s kajakom ustrezno pripravi, pridobi potrebno znanje in veščine ter se zaveda morebitnih tveganj in varnostnih ukrepov na vodi.
Vožnja s potovalnim kajakom ni primerna za tiste, ki imajo določene zdravstvene težave, omejitve ali pogoje, ki bi lahko povečali tveganje za nesreče ali poškodbe na vodi.
Med tiste, za katere vožnja s potovalnim kajakom ni priporočljiva, spadajo:
Osebe s hudo omejeno gibljivostjo: ljudje, ki imajo težave s premikanjem ali omejitvami gibljivosti, ne bodo sposobni učinkovito upravljati s kajakom ali se rešiti iz vode v primeru nesreče.
Osebe s srčnimi boleznimi ali visokim krvnim tlakom: vožnja s kajakom lahko zahteva določeno mero telesne pripravljenosti, saj vemo, da je veslanje tudi naporno. Ljudje s srčnimi težavami ali visokim krvnim tlakom bi se morali posvetovati s svojim zdravnikom, preden se odločijo za vožnjo s kajakom.
Osebe s slabim plavalnim znanjem: kljub temu da so rešilni jopiči obvezni za vožnjo s kajakom, bi tistim, ki nimajo ustrezne plavalne spretnosti ali se ne počutijo udobno v vodi, odsvetovali to rekreacijo.
Osebe s težavami z dihanjem ali astmo: vožnja s kajakom vključuje izpostavljenost vodi, vlagi in vetru, kar lahko poslabša težave z dihanjem ali astmo.
Osebe z nizko toleranco za vodne dejavnosti: nekateri ljudje preprosto ne uživajo v vodnih športih ali se ne počutijo udobno v vodi. Za njih vožnja s potovalnim kajakom ni primerna iz vidika užitka ali udobja.
V vsakem primeru je pred vožnjo s potovalnim kajakom pomembno, da človek realno oceni svoje sposobnosti, zdravstveno stanje in udobje v vodi ter se posvetuje s strokovnjakom ali inštruktorjem, če ima kakršne koli pomisleke ali vprašanja. Varnost na vodi je vedno najpomembnejša.
