Zavit je v dva kožuha, ima pa tudi zaudarjajoč vonj
Okoli 60 centimetrov dolga dlaka, ki objema skoraj vsak centimeter njegovega zbitega, čokatega telesa, se mu vleče skoraj po tleh. In čeprav ga biča ledeni veter arktičnega sveta, kjer temperature padejo tudi 56 stopinj pod ničlo, moškatnemu govedu ta ledenica ne pride do živega. Na življenje v tako strupenem mrazu je namreč odlično pripravljen. Kako tudi ne, ta kosmati in rogati parkljar že tisočletja taca po ledenih tleh, živel je že v času prazgodovinskih poledenitev.
Je rastlinojedec, pozimi brska za lišaji, mahom in koreninicami kar pod snegom.
Preživel je ledeno dobo, danes pa je njegov dom negostoljubna, ledena in zasnežena arktična tundra Severne Amerike in Grenlandije. Mora biti torej več kot dobro oblečen! In tudi v resnici je zavit v kar dva kožuha. A čeprav se lahko pohvali z najdaljšim kožuhom med sesalci, ga precej bolj od dolgega, gornjega zaščitnega kožuha greje le okoli deset centimetrov debel podkožuh. Ta je zelo mehak, celo bolj od razkošnega kašmirja, in kar osemkrat toplejši od ovčje volne.
V tople plasti je zavit skoraj od glave do peta, iz dlak mu molijo le kopita, rogovi, ustnice in nozdrvi. Najtoplejšo spodnjo plast v poletnih mesecih odvrže, iz te pa si arktične ptice nato spletajo topla gnezda.
Spojeni kot ena velikanska obrv
Ima kratke, zavite rogove, ki mu ob glavi stojijo skoraj kot naušniki. Sploh pri samcu so razpoznavni že na daleč, saj so spojeni kot ena velikanska obrv. Še druga značilnost samcev, po kateri so dobili ime, je močan, že zaudarjajoč vonj mošusa. Ta veje iz tekočine, ki jo izločajo iz žlez pod očmi, prav tak vonj pa ima tudi njegov urin, sploh v obdobju parjenja.
In ker ima povsod dolgo dlako, se te oprime tudi urin, zato precej smrdijo. A prav ta vonj samice neznansko privlači, čeprav se morajo samci dokazati tudi s svojo močjo in nadvlado. Za samico bodo napenjali mišice in se borili, tekmeci se med seboj zabijajo z rogovi, čeprav se večinoma le šopirijo in divje mahajo z glavami. Zmagovalec dobi vse samice v čredi, ki običajno šteje med pet in dvajset živali.
Svoje mlade čreda divje brani. Če se približa plenilec, najpogosteje medved ali volk, odrasle živali sklenejo krog, v središču tega so ranljivi mladiči. Če napadalec ob tej uprizoritvi moči in enotnosti ne odneha, začnejo peti rogovi. Samec sprva spusti glavo nizko k nogam, od njega začne veti močan mošusni vonj, v naslednjem hipu pa lahko plenilca natakne na roge in vrže tako visoko, da si ta ob padcu na tla polomi vse kosti.
