ŠTIRINOŽNI PRIJATELJI

Vzgoja je lahko tudi šaljiva

Gre samo zelo resno ali je lahko tudi zabavno? Najboljša kombinacija je vsakega malo.
Fotografija: Naučiti jih je mogoče marsikaj, tudi prav posebne hoje. Fotografiji: osebni arhiv
Odpri galerijo
Naučiti jih je mogoče marsikaj, tudi prav posebne hoje. Fotografiji: osebni arhiv

Določene pojme si ljudje razlagamo vsak po svoje. Če rečemo dosledno, eni mislijo, da morajo biti strogi. Če želimo, da nas pes jemlje resno, to ne pomeni zastarelega prepričanja pokaži mu, kdo je gospodar, saj zdaj že precej let vemo, da je bila teorija o dominanci popolnoma zgrešena, in tisti, ki sledimo novim dognanjem o pasjem dojemanju sveta okrog sebe, njene uporabe pri šolanju nikakor ne priporočamo. Ker smo tudi sicer v življenju lastniki psov zelo različni, imamo tudi želje, koliko ubogljivosti pričakujemo od psa, vsak drugačne.

Ne samo voda in hrana

Vsakemu psu pripadajo (in če mu tega ne moreš ponuditi, ni prav, da si ga nabaviš): hrana in voda, mir, da počiva, kolikor hoče, sprehod, ki ima štiri namene: vohljanje okolice, hoja brez vlečenja na povodcu, sprostitev ob pasjih prijateljih ali igra z vodnikom in nekaj minut šolanja, vsakodnevno učenje doma, ki poteka od 10 do 30 minut in en do dva dneva na teden v tečaju, ko mora kuža odmisliti sošolce in ubogati. In seveda mojčkanje, čohljanje in pregledovanje celega psa ter nega: česanje, kopanje, čiščenje zob, oči, ušes … Če mu vse to pravilno odmerimo (ob upoštevanju svojega urnika), lahko upravičeno pričakujemo, da bo z nami rad sodeloval. Ne bo treba ukiniti normalnih obrokov in psa hraniti samo iz roke zato, da bi spoznal, kako zelo je odvisen od nas.

Sodelovanje

Po zadnjih tacah – z malo vaje in spodbude bo znal tudi to.
Po zadnjih tacah – z malo vaje in spodbude bo znal tudi to.
Določeno vedenje od vzgojenega psa sicer pričakujemo: da ne vleče med hojo, da ne podivja, če ga za par minut nekam pripnemo, da se zna umiriti, če koga srečamo, in obleži ob nas tudi, če s prijatelji dve uri klepetamo ob pitju kave. Z eno besedo bi to poimenovali: sodelovanje. Pes zelo dobro ve, kdaj smo resni in kdaj se hecamo. Naša naloga pa je, da ga naučimo preklopiti sredi igre nazaj v mirno poslušnost. To bo težko izvedljivo, če ga bomo najprej lovili po vrtu, se skrivali za vogalom in planili za njim, ko bo pritekel mimo, kar ga sicer neskončno zabava, ampak če ga nismo že prej naučili, da je vsake igre enkrat konec, se bo poskušal hecati naprej tudi, ko bi ga mi želeli umiriti.

Učenje trikcev

Kaj sploh pomeni zabavno šolanje? Vedno znova ugotavljamo, da je učenje trikcev poleg tega, da je zabavno, tudi zelo koristno za utrjevanje poslušnosti in sodelovanja. Na kakšni tekmi agilityja ali na izpitih pogosto vidimo vodnike, ki tik pred startom naredijo s svojim psom par njemu najljubših trikov, kar ga spravi v pravo razpoloženje za dober nastop. Moja tibetanka od vseh trikov najbolj obožuje najino skupno hojo, ko položi tačke na moje superge. To mi je »povedala« ob neki priložnosti, ko sem rekla: »Zdaj pa mislim, da sva pokazali vse, kar znaš.« Ob tej moji izjavi je stekla okrog mene, se z gobčkom prerinila skozi moje noge in odločno stopila nanje ter se mi zazrla v oči (beri: pričakujem nagrado). Ni me presenetila samo s tem, da je predlagala eno od naučenih vedenj, na katero se tisti hip nisem spomnila, ampak predvsem to, da je bilo videti, kot da je razumela, kaj sem rekla, in je hotela pokazati, da zna še nekaj.


*Mira Bizjan je inštruktorica v šoli ŠVRK, Ljubljana, telefon: 041-734-995, FB: Šola Švrk

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije