Tudi Mozartovi so že praznovali božič

Sprehod po mestu pod Unescovim okriljem vas bo navdal s prazničnim razpoloženjem, saj se tako trgi kot pasaže pozimi spremenijo v eno najlepše okrašenih prizorišč.

Skoraj za vsako trgovino in kavarno se skrivata zgodba in tradicija. Izdelki so kakovostni in temeljijo na starih družinskih receptih – naj gre za kavarno Kaffehaus Tomaselli, najstarejšo v Avstriji, ali Fürst z izvirnimi mozartovimi kroglicami, ki jih izdeluje izumiteljev pravnuk. Na trgu Alter Markt Holzermayr že od leta 1865 prodaja bombone. Josef Holzermayr, ki ga je nadvojvoda Franz Ferdinand imenoval za dvornega dobavitelja slaščic, je trgovino odprl leta 1913, zdaj pa jo vodi že četrta generacija. Na Univerzitetnem trgu so doma slastni Pirkerjevi medenjaki, recept za prve sega v leto 1926.

Tudi v znani nakupovalni ulici Getreidegasse, v kateri stoji Mozartova hiša, se vrstijo družinski obrtniki, potomci trgovcev, ki so obogateli, ko je postalo mesto zaradi soli most med Bavarsko in severom. Nad trgovinami visijo železni izveski, ki so nekoč zaradi nepismenosti prikazovali njihove izdelke. Sporer že od leta 1903 izdeluje tradicionalno zeliščno pijačo, podobno jägermaistru, le bolj grenka je, in punč. Ta naj bi v Salzburg prišel iz Velike Britanije, tja pa iz Indije kot pijača na osnovi limone in sladkorja ter petih začimb. Ker je Mozartova družina v iskanju nastopov nekaj časa prebivala v Londonu in je bil punč tam tedaj zelo priljubljen, so ga poskusili in postal naj bi najljubša pijača malega Amadeusa. Domnevajo, da bi ga lahko ob vrnitvi v domovino prav oni prinesli s sabo. Zelo verjetno so Mozartovi že praznovali tudi božič, ne vemo pa, ali so imeli smrečico. Ta običaj sta namreč iz Nemčije prinesli dve ženski višjega sloja – Fanny von Arnstein je leta 1814 postavila svojo za domačo zabavo na Dunaju, gostje pa so jo kopirali. Okoli leta 1820 se je navada prenesla v Salzburg. Druga plemkinja s smrečico z gorečimi svečami je bila na začetku 19. stoletja Henriette von Nassau-Weilburg, poročena z nadvojvodo Karlom, ki se je boril z Napoleonom.

Le streljaj dalje na Getreidegasse družina Kirchtag od leta 1903 prodaja dežnike, izdelane po meri, ročno in na starih strojih, tako kot pred množično proizvodnjo. Cene zanje se gibljejo okoli 200 evrov, a so zelo vzdržljivi.

Tudi eden najstarejših salzburških hotelov, petzvezdnični Goldener Hirsch, ki spada pod Unescovo dediščino, temelji na družinski tradiciji. V poslopju iz leta 1407, v katerem so prvič ponudili prenočišča leta 1596, je bivalo mnogo znanih obrazov: Richard Burton, Tony Curtis, Walt Disney, Kirk Douglas, Clark Gable, Jose Carreras, Placido Domingo, Luciano Pavarotti, Arnold Schwarzenegger in Elizabeth Taylor. Štiri hotelske zgradbe so pravkar odprli po 30 milijonov vredni prenovi. Ker so pod spomeniškim varstvom, je pri projektu idejno in finančno sodelovalo mesto Salzburg, pove direktor Wolfgang Putz.

Praznični običaji

Mnogo prazničnih običajev sicer izhaja iz nemško govorečih dežel. Leta 1818 je Franz Xaver Gruber v Oberndorfu pri Salzburgu napisal Sveto noč. Prvi adventni venček pripisujemo luteranskemu duhovniku Johannu Hinrichu Wichernu, ki je v 16. stoletju v Hamburgu skrbel za sirote in jih s tem želel poučiti o pomenu božiča. Za osnovo je vzel kolo voza in dodal sveče, da so jih vsak dan prižigali, vsaka je simbolično prinesla več svetlobe. Katoliška cerkev je pobrala idejo in jo razširila. Tudi adventni koledar izhaja iz Nemčije. Zasnovala ga je münchenska gospodinja za svoje otroke, prve za množično uporabo pa so začeli tiskati leta 1851.

Božični muzej na Mozartovem trgu prikazuje še več s prazniki povezanih predmetov iz obdobja 1840–1940. Kar 40 let jih je zbirala Ursula Kloiber. Na ogled so maske parkeljnov, otroška pisma svetim možem, figurice Hrestača, v katere so dali kadilo, ter praznično okrašena soba iz 19. stoletja. Zanimiv je spomin na božič med prvo svetovno vojno. Vojaki so v strelskih jarkih na smrečico obešali okraske v obliki orožja, domov pa pošiljali voščilnice. Ohranjena je celo slika, kako sta si vojaka nasprotnih strani za en dan podala roke in so prekinili sovražnosti. Dan po božiču so se boji nadaljevali.

Božični sejmi

Glavni božični sejem je na Domplatzu in Residenzplatzu z več kot 500-letno tradicijo Christkindlmarkt. Največ stojnic dandanes ponuja hrano in druge izdelke domače obrti. Pred katedralo so pevski nastopi, dobra vila pobira želje, pričakujejo milijon obiskovalcev. Za družine je zanimiv sejem pred palačo Hellbrunn, škofovsko poletno rezidenco. Poleg stojnic s tradicionalnimi izdelki se lahko sprehodimo skozi deželo parkeljnov. Za bolj pridne je na voljo otroški božični svet, kjer lahko malčki jahajo ponije, božajo domače živali, oddajo pismo Božičku, pečejo piškote ter si nad odprtim ognjiščem spečejo klobase. Manjši, a nič manj pravljični niso niti sejmi pred dvorcem Mirabell, znotraj utrdbe Hohensalzburg, Zimska dežela ob cerkvi sv. Petra ter Stern Advent pred pivnico Sternbräu.