CVETAČA
Senca za belo glavo
Poleti cvetačo sadimo na senčne lege, lahko tudi v družbi visokih rastlin, na primer fižola, s katerim sta dobra soseda.
Odpri galerijo
Vrtnarjev ponos
Maja in junija že pobiramo cvetačo, ki smo jo na prosto sadili spomladi. Dober pridelek nas naj opogumi še za poletno presajanje, v pridelku pa bomo uživali jeseni, od septembra.
Junija je torej čas za presajanje cvetače na prosto, in če nismo sami vzgojili sadik, za kar je bil čas spomladi, jih dobimo v vrtnariji. V primerjavi s sorodnikom zeljem jo je težje pridelati, zlasti lepo belo rožo oziroma glavo.
Ker slabše prenaša vročino, jo je poleti najbolje saditi na senčne lege. Za senco lahko izkoristimo višje rastline, na primer visoki fižol. Cvetača velja, tako kot druge kapusnice, za požrešno rastlino, zato ji po možnosti namenimo gredo, ki smo jo že jeseni obilno pognojili, bodisi s hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenim organskim gnojilom.
Za tvorbo cvetov potrebuje element bor, zato je dobro, da jo dodatno pognojimo z ustreznim hranilom. Za oskrbo z dušikom lahko poskrbi fižol, ki ga sadimo skupaj s cvetačo, tako bo od njega dvojna korist. Dobri sosedje cvetače so še ostale stročnice, blitva, paradižnik, krompir, korenje in špinača ter solata, raje pa se izogne čebuli, korenju in česnu.
Ker razvije košato listje, cvetača potrebuje precej prostora za rast, zato jo sadimo na razdalji 40 centimetrov, še malce večja pa naj bo razdalja med vrstami. Pri poletni saditvi je zelo pomembno, da rastline obilno zalivamo, saj bodo le tako razvile dovolj listne mase, ki je pomembna tudi za rast cvetov. Da bo potreba po vodi manjša, cvetačo obložimo z zastirko.
Seveda nas pri vzgoji cvetače lahko čaka kar precej nevšečnosti, kot so škodljivci in bolezni. Med škodljivci jo najpogosteje napadeta kapusov belin in kapusova muha, v vlažnih poletjih pa je pogosto tarča polžev, ki objedajo predvsem liste. Preventiva proti škodljivcem so zaščitne rastline, to so tagetes, ognjič, timijan in kamilica.
Med najpogostejšimi boleznimi velja omeniti golšavost, plesen kapusnic in črnobo kapusnic. Da bi cvetača razvila lepe glave, ki ohranijo belo barvo, jih moramo senčiti. To najbolj enostavno naredimo z njenimi listi, ki jih potegnemo čez glavo in po potrebi povežemo z vrvico. Ko cvetačo poberemo, jo lahko še precej dolgo hranimo v hladilniku.
Pri jesenskem pridelku pazimo, da ga ne dobi zmrzal, saj ga lahko uniči. Zato jesensko cvetačo poberemo, preden se temperature spustijo pod nič.
Poleg glave oziroma rože cvetače so užitni listi in steblo, če ni olesenelo, ki jih porabimo v juhah in omakah.
Junija je torej čas za presajanje cvetače na prosto, in če nismo sami vzgojili sadik, za kar je bil čas spomladi, jih dobimo v vrtnariji. V primerjavi s sorodnikom zeljem jo je težje pridelati, zlasti lepo belo rožo oziroma glavo.
V slabših razmerah ne bo razvila lepe glave. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Za tvorbo cvetov potrebuje element bor, zato je dobro, da jo dodatno pognojimo z ustreznim hranilom. Za oskrbo z dušikom lahko poskrbi fižol, ki ga sadimo skupaj s cvetačo, tako bo od njega dvojna korist. Dobri sosedje cvetače so še ostale stročnice, blitva, paradižnik, krompir, korenje in špinača ter solata, raje pa se izogne čebuli, korenju in česnu.
Poleg kapusovega belina in kapusove muhe imajo cvetačo radi polži.
Ker razvije košato listje, cvetača potrebuje precej prostora za rast, zato jo sadimo na razdalji 40 centimetrov, še malce večja pa naj bo razdalja med vrstami. Pri poletni saditvi je zelo pomembno, da rastline obilno zalivamo, saj bodo le tako razvile dovolj listne mase, ki je pomembna tudi za rast cvetov. Da bo potreba po vodi manjša, cvetačo obložimo z zastirko.
Seveda nas pri vzgoji cvetače lahko čaka kar precej nevšečnosti, kot so škodljivci in bolezni. Med škodljivci jo najpogosteje napadeta kapusov belin in kapusova muha, v vlažnih poletjih pa je pogosto tarča polžev, ki objedajo predvsem liste. Preventiva proti škodljivcem so zaščitne rastline, to so tagetes, ognjič, timijan in kamilica.
Med najpogostejšimi boleznimi velja omeniti golšavost, plesen kapusnic in črnobo kapusnic. Da bi cvetača razvila lepe glave, ki ohranijo belo barvo, jih moramo senčiti. To najbolj enostavno naredimo z njenimi listi, ki jih potegnemo čez glavo in po potrebi povežemo z vrvico. Ko cvetačo poberemo, jo lahko še precej dolgo hranimo v hladilniku.
Jesensko cvetačo poberemo, preden se temperature spustijo pod nič.
Pri jesenskem pridelku pazimo, da ga ne dobi zmrzal, saj ga lahko uniči. Zato jesensko cvetačo poberemo, preden se temperature spustijo pod nič.
Poleg glave oziroma rože cvetače so užitni listi in steblo, če ni olesenelo, ki jih porabimo v juhah in omakah.
