OHROVT
Poletna setev za zimske vitamine
Ohrovt je ena od vrtnin, ki jih sadimo ali sejemo poleti za zimsko ali celo pomladno uživanje; ni posebno zahteven, potrebuje pa dobro pognojeno zemljo.
Odpri galerijo
Čas je za sajenje ohrovta. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Čeprav v zgodnjem poletnem času ne razmišljamo ravno o ohrovtu in receptih za njegovo pripravo, ne pozabimo na njegovo pridelavo, če bi ga radi uživali ob koncu leta. Zdaj je namreč čas, da začnemo vzgojo te okusne in izjemno zdrave kapusnice, ki nam bo pozimi predstavljala vir vitaminov in mineralov.
Ohrovt lahko sejemo neposredno na prosto ali vzgojimo sadike, ki jih lahko tudi kupimo. Če jih bomo vzgajali sami, bodo nared za presajanje v približno treh tednih. Junija sadimo pozne sorte, zgodnje, ki jih bomo sejali poleti, pa presajamo septembra in oktobra. Ohrovt raste vse do pozne jeseni, zimo pa zlahka preživi na prostem in na pomlad raste naprej, v tem primeru ga bomo pobirali aprila. Proti mrazu je še bolj odporen kot zelje.
Tako kot pri sorodniku zelju poskrbimo, da bo zemlja, v katero sadimo ohrovt, dobro pognojena, sicer pa ni prav zahtevna rastlina, zlasti če poskrbimo, da ima dobre razmere za rast. Za kapusnice velja, da so požrešne, kar se tiče hranil, zato zemljo gnojimo s hlevskim gnojem, pa tudi kompostom ali organskimi gnojili. Ker potrebuje veliko prostora, naj bo razdalja med sadikami in vrstami približno pol metra, v primeru setve na prosto rastline redčimo.
Mlade glavice so prav tako okusne, zato jih pobiramo sproti, dokler ne bo razdalja med rastlinami pol metra.
Potrebuje tudi dovolj vlage, zato po setvi ali sajenju zemljo dobro zalijemo. Tudi pozneje ga po potrebi zalivamo, če je suša, vsaj enkrat na teden. Zalijemo obilno pri koreninah. Za zadrževanje vlage bo poskrbela tudi zastirka, s katero rastline bogato obložimo.
Dobre razmere ustvarjajo tudi dobri sosedje, to so stročnice, lahko ga sadimo na primer v mešanem posevku s fižolom, solata in krompir, dobro mu dene bližina špinače in blitve, od zelišč mu godi bližina zelene, kamilic in kumine. Ima tudi slabe sosede, to sta predvsem čebula in paradižnik.
Čeprav je precej odporna rastlina, ga bolezni in škodljivci ne obidejo povsem. Kot preostale kapusnice ga lahko napadeta kapusov belin in kapusova muha, radi ga imajo tudi polži. Med boleznimi ga ogrožajo predvsem plesen kapusnic, črnoba kapusnic, črna žilavka kapusnic in golšavost.
Čas je za sajenje ohrovta. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Ohrovt lahko sejemo neposredno na prosto ali vzgojimo sadike, ki jih lahko tudi kupimo. Če jih bomo vzgajali sami, bodo nared za presajanje v približno treh tednih. Junija sadimo pozne sorte, zgodnje, ki jih bomo sejali poleti, pa presajamo septembra in oktobra. Ohrovt raste vse do pozne jeseni, zimo pa zlahka preživi na prostem in na pomlad raste naprej, v tem primeru ga bomo pobirali aprila. Proti mrazu je še bolj odporen kot zelje.
Tako kot pri sorodniku zelju poskrbimo, da bo zemlja, v katero sadimo ohrovt, dobro pognojena, sicer pa ni prav zahtevna rastlina, zlasti če poskrbimo, da ima dobre razmere za rast. Za kapusnice velja, da so požrešne, kar se tiče hranil, zato zemljo gnojimo s hlevskim gnojem, pa tudi kompostom ali organskimi gnojili. Ker potrebuje veliko prostora, naj bo razdalja med sadikami in vrstami približno pol metra, v primeru setve na prosto rastline redčimo.
Ohrovt bomo pobirali jeseni.
Mlade glavice so prav tako okusne, zato jih pobiramo sproti, dokler ne bo razdalja med rastlinami pol metra.
Potrebuje tudi dovolj vlage, zato po setvi ali sajenju zemljo dobro zalijemo. Tudi pozneje ga po potrebi zalivamo, če je suša, vsaj enkrat na teden. Zalijemo obilno pri koreninah. Za zadrževanje vlage bo poskrbela tudi zastirka, s katero rastline bogato obložimo.
Dobre razmere ustvarjajo tudi dobri sosedje, to so stročnice, lahko ga sadimo na primer v mešanem posevku s fižolom, solata in krompir, dobro mu dene bližina špinače in blitve, od zelišč mu godi bližina zelene, kamilic in kumine. Ima tudi slabe sosede, to sta predvsem čebula in paradižnik.
V sušnem obdobju ga obilno zalijemo vsaj enkrat na teden.
Čeprav je precej odporna rastlina, ga bolezni in škodljivci ne obidejo povsem. Kot preostale kapusnice ga lahko napadeta kapusov belin in kapusova muha, radi ga imajo tudi polži. Med boleznimi ga ogrožajo predvsem plesen kapusnic, črnoba kapusnic, črna žilavka kapusnic in golšavost.
