Namigi za fine malice

Vprašanje za tiste, ki osem (ali še kaj več) ur na dan preživljate na delovnem mestu: kaj jeste, ko ste v službi? Nekateri verjetno nič, drugi se morda odpravijo do avtomata na hodniku, v katerem so nekakšni sendviči, ali pa pot med odmorom za kosilo podaljšajo v bližnjo menzo. Tretji si po trenutnem navdihu nemara kaj kupijo v trgovini. Četrti se morda prehranjujejo malo mešano: kak dan ni na jedilniku nič, spet drugi dan pa tisto, kar pač pade pod roko. In potem so tu še tisti redki in nadvse urejeni, ki obroke skrbno načrtujejo in si za v službo vsak dan zapakirajo kaj zdravega, kar so si pripravili doma. Da bi zadnjim dali idejo in drugim namignili, kaj okusnega si lahko pripravijo z malo truda in načrtovanja, smo danes v Kulinarično abecedo zapisali črko S in se odpravili v službo.

Polnovredno, lokalno, ekološko

Navdih za novo črko naše abecede so bila predavanja, ki jih je Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Kranj pripravil v mestni knjižnici. Vodja centra Jošt Torkar pravi, da je bilo kar precej zanimanja za kratke delavnice z naslovom Zdravo jem: »Na delovnem mestu je verjetno še vedno veliko takih, ki se zanašajo na avtomate, vanje pa je pogosto spravljena kalorično prebogata in hkrati hranilno opustošena hrana. Radi bi spodbudili ljudi, naj si iskreno odgovorijo na vprašanje, kaj jedo v službi, in morda izboljšajo prehranjevalne navade tako, da se osredotočijo na polnovredne, lokalne in ekološke obroke.«


Kajti, nadaljuje sogovornik, ko hrano pripravimo doma, točno vemo, kako smo pripravili jed, katere sestavine smo uporabili, koliko solili in katere maščobe uporabili. Doda še zanimivo misel, ki kar spodbudi k razmišljanju: »Pogosto ne potrebujemo veliko časa, da si za v službo pripravimo malico – dan prej že kosilo načrtujemo tako, da bo nekaj ostalo za naslednji dan. Polnovrednemu kruhu lahko dodamo košček pečenega mesa, ki je ostalo od kosila, malo puste pečenke pa lahko narežemo in vmešamo v solato. Tako imamo zelo hitro in z malo truda pripravljen obrok, ki ga lahko vzamemo v službo.«

Premalo zelenjave, neurejen ritem

Še več uporabnih nasvetov in receptov je zbranih v brošuri Prehrana na delovnem mestu, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Knjižica se začne z nič kaj spodbudnimi besedami: »Raziskave kažejo, da aktivna delovna populacija glede prehranjevalnih navad spada med ogrožene skupine prebivalcev Slovenije. Prenizek vnos zelenjave, neurejen ritem prehranjevanja, previsok energijski vnos in vnos soli ter sladkorja spadajo med ključne prehranske probleme, ki pomembno vplivajo na številne kronične nenalezljive bolezni sodobnega časa.«

Recepte je v knjižico zapisala prim. mag. Branka Belović iz Pomurskega društva za boj proti raku. Ko jo vprašamo, od kod navdih zanje, je jasna: »Za takšne in drugačne priročnike, napisane v slovenščini ali madžarščini, sem skuhala in fotografirala že 500 jedi ter tudi pomila vso posodo, ki je ostala za kuhanjem.«

Spotoma omeni, da ravno zdaj pripravlja kar štiri priročnike za zdravo hrano: ti bodo prav prišli sladkornim bolnikom, tistim s preveliko telesno težo, onim s povišanim holesterolom in posameznikom z visokim krvnim tlakom.

Kar 2000 kuharskih knjig!

Že po hitrem pogovoru je jasno, da je Branka Belović prava kuharska enciklopedija, to ugotovitev pa lahko podkrepimo z eno samo številko: v njeni knjižnici je zbranih okoli 2000 kuharskih knjig. Smo prav slišali, dva tisoč? »Tako je, in to v številnih jezikih. Če želite, tudi v gotici, kajti tudi to berem, čeravno bolj počasi in potrebujem dlje, da se prebijem do konca recepta. Že moja mama je zbirala kuharske recepte in bila ustvarjalna kuharica, tudi vsi v družini smo radi kuhali. Kuhanje je moj hobi, ob katerem pride na plan vsa moja kreativnost,« nas v trenutku očara Belovićeva. Tudi na vprašanje, kako naj naredimo prvi korak, ki bo postopoma vodil do boljših prehranjevalnih navad v službi, je jasna: »Vedno je potreben klik. Ta se lahko sproži na delavnicah. Preskok se lahko zgodi, ko na spletu prelistaš knjižico Prehrana na delovnem mestu, ali pa se tak klik zgodi, ko prebereš kak drug, verodostojen tekst o hrani.« Naj v tega, ki je pred vami, nanizamo samo nekaj osnov, vzetih iz omenjene brošure, ki jo je naša sogovornica napisala skupaj z Rokom Poličnikom.

Že ob prvem listanju pred očmi obstane odstavek, ki omenja ritem prehranjevanja: »Za naše okolje je značilno uživanje treh glavnih in dveh premostitvenih obrokov (dopoldanska in popoldanska malica). Malice niso obvezne, vendar omogočajo sitost in podaljšujejo čas med posameznimi glavnimi obroki. Ko načrtujemo prehrano, upoštevajmo načelo, da mora biti med posameznimi glavnimi obroki od tri do pet ur presledka.«

Od ritma k obrokom: »Kosilo je v naši tradiciji po količini hrane največji dnevni obrok.« In še: »Večerja naj bo skromnejši obrok in naj bo za polovico lažji od kosila.« Kaj pa sladica? Ta »ni obvezen del obrokov in jo lahko nadomestimo s sadežem ali 100-odstotnim sadnim sokom«.

Trije recepti in še en povrhu

Iz svoje bogate zbirke receptov je Branka Belović za Nedeljske novice izbrala tri jedi, ki jih lahko pripravimo doma in potem spravimo v kako posodico, da z vami odpotujejo v službo.

Še en fin nasvet, kako v domači pečici pripravimo koruzni čips, pa je prišepnil Jošt Torkar, vodja kranjskega Centra za krepitev zdravja: »Skuhamo malo bolj gosto polento in še vročo na tanko namažemo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija – dovolj bo pol ure oziroma toliko časa, da polenta odstopi. Domač koruzni čips je odličen, če si zraven pripravimo še pikantno zelenjavno omako.«